Ne samo covid-19, tudi gripa, ki je pred vrati, bo polnila bolniške sobe. Zato je letos, kot svetujejo strokovnjaki, še posebej pomembno, da se cepimo. Cepljenje se bo začelo v ponedeljek, 19. oktobra, državni zbor pa je v četrtek med drugim odločal tudi o predlogu ministra za zdravje Tomaža Gantarja, da bi bilo cepljenje proti gripi v tej sezoni brezplačno za vse. Ukrep je del petega vladnega protikoronskega zakona, ki ga je na glasovanju podprlo 48 poslancev.

Ukrep brezplačnega cepljenja velja za vse, ki so vključeni v zdravstveno zavarovanje. Zdravstveni minister Tomaž Gantar je glede tega povedal: »Sočasna okužba pri okuženem s koronavirusom precej poveča tveganje za zaplete in smrt, zato je posebno za starejše in druge ranljive skupine zaščita pred gripo zelo pomembna.«

Na spletni tiskovni konferenci pa so štirje različni strokovnjaki odgovarjali na številna vprašanja, povezana z gripo, med drugim tudi v povezavi s covidom-19.

Marta Grgič Vitek: “Skupno se je lani cepilo 142 tisoč oseb, kar predstavlja sedem odstotkov populacije”

Doktorica Marta Grgič Vitek, epidemiologinja, nacionalna koordinatorica programa cepljenja s Centra za nalezljive bolezni Nacionalnega inštituta za javno zdravje je pojasnila, da se zapleti, povezani gripo, lahko pojavijo zlasti pri starejših s kroničnimi boleznimi, pri otrocih do drugega leta starosti, pri nosečnicah in osebah s povečano telesno težo. Pri vseh teh skupinah ljudi priporoča cepljenje.

Poleg omenjenih ranljivih skupin priporočajo še cepljenje zdravstvenim delavcem, zaposlenim v šolstvu, v domovih za ostarele, v socialno-varstvenih zavodih, v nujnih službah in tistim, ki so v stiku z ranljivimi skupinami. Pa tudi vsem ostalim, starejšim od šest mesecev.

“V zadnji sezoni se je precepljenost povečala. Skupno se je lani cepilo okoli 142.000 oseb, kar predstavlja sedem odstotkov populacije“, je pojasnila nacionalna koordinatorica programa cepljenja in dodala: “Precepljenost se je med starejšimi povečala s 13 na 19 odstotkov.”

Cepljenje lahko tudi letos opravimo pri izbranih zdravnikih, ostalih zdravnikih, v ambulantah NIJZ-ja in še na nekaterih drugih cepilnih mestih, ki bi jih po mnenju Marte Grgič Vitek moralo biti čim več. Še vedno velja, da se lahko brezplačno cepijo kronični bolniki, osebe nad 65 let starosti, nosečnice, osebe s povečano telesno težo in otroci, mlajši od dveh let.

Cepljenje lahko tudi letos opravimo pri izbranih zdravnikih, ostalih zdravnikih, v ambulantah NIJZ-ja in še na nekaterih drugih cepilnih mestih, ki bi jih po mnenju Marte Grgič Vitek moralo biti čim več. Še vedno velja, da se lahko brezplačno cepijo kronični bolniki, osebe nad 65 let starosti, nosečnice, osebe s povečano telesno težo in otroci, mlajši od dveh let.

Glede na to, da je državni zbor v četrtek v okviru protikoronskega zakona sprejel tudi ukrep brezplačnega cepljenja za vse prebivalce, se zastavlja vprašanje, ali bi imeli, v primeru sprejetja predloga, dovolj cepiva za vse?

»Ker smo letos pričakovali več zanimanja za cepljenje, smo naročili tudi precej več cepiva kot prejšnjo sezono. To je 270 tisoč odmerkov, kar je 50 odstotkov več, kot je bilo lani razdeljenih odmerkov. Cepivo je potrebno naročiti pol leta pred sezono«, je glede tega odgovorila Grgič Vitkova.

Logarjeva: “Število cepljenih lahko povečamo s tem, da ljudem približamo cepilna mesta”

Docentka dr. Mateja Logar,  infektologinja s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Službe za obvladovanje in preprečevanje bolnišničnih okužb UKC Ljubljana, Katedre za infekcijske bolezni in epidemiologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani pa je izpostavila, da se potreba po hospitalizaciji v primeru gripe pojavi predvsem pri starejših. “Ko ti zbolijo, nimajo več rezerve, njihovo srce in pljuča delujeta hitreje, zato se lahko stanje hitro poslabša. Starostniki imajo slabši imunski sistem, zato lahko virus prizadene večje število celic. Večina teh starejših potrebuje zdravljenje s kisikom, če se stanje poslabša, so premeščeni v enote za intenzivno terapijo, v skrajnem primeru je potrebna intubacija in priklop na ventilator.”

Že sama gripa lahko povzroči pljučnico, v tem primeru potrebujejo bolniki zdravljenje s kisikom. Pojavi se lahko tudi bakterijska okužba spodnjih dihal, srčno popuščanje, poslabšanje začetnih demenc, nepokretnost, …

Logajeva izpostavlja primer mlajšega gospoda, starega med 40 in 50 let, ki je lani zbolel za gripo. Bil je nekoliko prekomerno prehranjen, ni imel pridruženih bolezni, kljub temu pa je bil potek bolezni težek. Potrebno je bilo opraviti mehansko predihavanje, pojavila se je mišična oslabelost, … Še vedno pa ima težave s spominom in fizično vzdržljivostjo.

Zanimiv je podatek iz Kanade, kjer so povečali število cepljenih s tem, da so ljudem približali cepilna mesta. Cepljenje so jim denimo omogočili v lekarnah in sprejeli ukrep, da vsa cepljenja plača zavarovalnica.

Cepivo zaščiti okoli 60 odstotkov tistih, ki se cepijo, ostali cepljeni pa zbolijo za milejšo obliko bolezni z manj zapleti, manj je okužb in posledično tudi nižja smrtnost. “Cepivo proti gripi je varno. Ne gre za živo cepivo, zato ne drži prepričanje mnogih, da potem ko se cepijo, zbolijo. Po cepljenju se običajno pojavijo le blage težave – rdečina na mestu vboda,” dodaja Mateja Logar.

Cepivo proti gripi je varno. Ne gre za živo cepivo, zato ne drži prepričanje mnogih, da potem ko se cepijo, zbolijo. Po cepljenju se običajno pojavijo le blage težave – rdečina na mestu vboda.

Na vprašanje, kaj lahko povzroči hkratna okužba z gripo in covidom, Logarjeva odgovarja, da izkušenj s tem še nimamo, gotovo pa je, da če nekdo zboli za eno virusno okužbo, denimo za virusno okužbo dihal, lažje pride do okužbe z drugim virusom, oba virusa pa imata močan vpliv na imunski sistem.

Glede pobude, da bi se morali vsi zdravstveni delavci obvezno cepiti, Mateja Logar pravi: »Cepljenje priporočamo, sprejet pravilnik o obveznem cepljenju pa bi lahko imel negativni prizvok, boljša je pozitivna kampanja, da potem delavci sami ugotovijo, zakaj je cepljenje pomembno.«

Tudi tisti, ki so preboleli covid, se lahko cepijo proti gripi.

Denis Baš: “Otroci, stari od 5 do 17 let so običajno najbolj prizadeti zaradi gripe”

Doktor Denis Baš, specialist pediater, vodja pediatrične ambulante, Juventina clinic Ljubljana,  podpredsednik Sekcije za primarno pediatrijo Združenja za pediatrijo pri Slovenskem zdravniškem društvu pravi, da trenutno virus gripe še ni zaokrožil, imamo pa respiratorne okužbe in tudi med najmlajšimi nekaj pozitivnih na covid. Gripa se, po njegovih besedah, pojavi vsako leto, zboli okoli 15 odstotkov populacije, lani je bilo med njimi veliko šolarjev.

Trenutno virus gripe še ni zaokrožil, imamo pa respiratorne okužbe in tudi med najmlajšimi nekaj pozitivnih na covid. Gripa s, pojavi vsako leto, zboli okoli 15 odstotkov populacije, lani je bilo med njimi veliko šolarjev.

Rizična skupina so tudi otroci, zlasti tisti, mlajši od dveh let. Pri njih se lahko, če zbolijo za gripo, pojavijo še gnojno vnetje srednjega ušesa, bakterijska pljučnica, vročinski krči, nepojasnjena vročinska stanja, …

“Največ bolnikov z gripo je med populacijo, ki obiskuje vrtce, največji rezervoar pa predstavljajo  šolarji . Otroci, stari od 5 do 17 let, so običajno najbolj prizadeti zaradi gripe, pri četrtini otrok brez pridruženih bolezni lahko pride do zapletov.”

Denis Baš še opozarja, da cepljenje v zadnjih letih postaja tudi družbeno vprašanje. Pomembno je, da so starši ozaveščeni in da zimske počitnice s svojimi otroki preživljajo cepljeni. Največkrat se namreč gripa pojavi prav okoli novega leta oziroma v času šolskih počitnic.

Kako pa lahko zaščitimo otroke, ki so stari manj kot šest mesecev? Ti namreč ne smejo biti cepljeni. Doktor Baš v zvezi s tem izpostavlja pomen cepljenja v nosečnosti, s čimer se protitelesa s cepljenjem prenesejo od matere na otroka. Pomembno je tudi, da so sorejenci, ki obiskujejo vrtec, cepljeni proti gripi, enako velja za starejše, ki imajo stike z majhnim otrokom.

Velja pravilo, da otroka cepimo čimprej, ko je to mogoče, mora pa biti zdrav. V lanskem letu so cepili 367 otrok v starosti do dveh let, predlani je bila ta številka pol manjša. Imunost na viruse gripe se pri otrocih razvije po enem tednu od cepljenja, po drugem tednu pa že imamo zaščitni nivo. Otroci, mlajši od devet let, ki so cepljeni prvič, morajo prejeti dva odmerka cepiva, zaščita pa traja pol leta. Potrebno se je cepiti vsako sezono.

Veninšek je prepričan, da s cepljenjem zmanjšamo tveganje za okužbo od 10 do 16 odstotkov

Doktor Gregor Veninšek, specialist interne medicine, vodja Centra za geriatrično medicino, z Interne klinike UKC Ljubljana, predsednik Slovenskega združenja za geriatrično medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu pa izpostavlja, da je še zlasti pri starejši populaciji pomembno cepljenje proti gripi. S starostjo se namreč pri mnogih začne pojavljati tako imenovano stanje krhkosti, ko izgubljamo fiziološke rezerve, kar pa v primeru neke bolezni poveča tveganje za smrt od dva- do trikrat.

»Gripe ne bomo 100-odstotno preprečili, na populacijski ravni pa lahko s cepljenjem pomembno zmanjšamo okužbe. S cepljenjem zmanjšamo tveganje za okužbo od 10 do 60 odstotkov, odvisno od sezone. Poleg cepljenja lahko preprečimo okužbo še s tem, da se ne zadržujemo v slabo zračenih vlažnih prostorih, kjer je več ljudi, da imamo distanco do drugih, da si umivamo in razkužujemo roke, da okuženih rok ne prenesemo do obraza, pomemben pa je tudi zdrav življenjski slog – redna zmerna telesna aktivnost.«

Tudi starostniki se lahko cepijo na cepilnem mestu ali pri zdravniku. Imunost se pojavi po dveh tednih, cepit pa se je potrebno vsako leto. Po cepljenju smo kakovostno zaščiteni vsaj štiri mesece.

Želja stroke je, da bi se cepilo vsaj 50 odstotkov ljudi. Razloge, zakaj se to ne zgodi, doktor Veninšek vidi v odklonilnem odnosu nekaterih do cepljenja, v njihovem vedenju o stranskih učinkih in v subjektivnem odnosu do cepljenja. »Pomembno vlogo odigrajo tudi priporočila zdravnikov, zelo pomembno je tudi, da cepilno mesto čim bolj približamo ljudem in da mediji uravnoteženo prikazujejo vse podatke.«

Starejše od 65 let ogrožata obe bolezni, gripa in covid-19. Bojim se najhujšega, upam na najboljše.

Obstajajo tudi skupine ljudi, ki se ne smejo cepiti. To so tisti, ki imajo alergijo na jajca, ki imajo resne nevrološke okvare zaradi prejšnjih cepljenj in tisti, ki prebolevajo določeno bolezen. Ob koncu doktor Veninšek dodaja: “Starejše od 65 let ogrožata obe bolezni, gripa in covid-19. Bojim se najhujšega, upam na najboljše.«

 

Več informacij o lokacijah cepljenja na spletni strani NIJZ