Motoristi spadajo med ranljive udeležence cestnega prometa, saj so v prometu slabše vidni in opazni, drugi vozniki pa jih lahko zlahka spregledajo. V primerjavi z vozniki osebnih avtomobilov so tudi bolj podvrženi hujšim posledicam v primeru prometne nesreče. “Zato je še toliko bolj pomembno, da se motoristi na ceste podajo dobro pripravljeni, v dobrem psihofizičnem stanju, s primerno opremo, tehnično brezhibnim motornim kolesom, z izkušnjami in znanjem,” pojasnjujejo na Policijski upravi Maribor.

Vedno več motoristov povzroči nesreče

Kot je navedeno v Poročilu o delu Policijske uprave Maribor za leto 2020, ki je dostopno od februarja letos, je bilo stanje prometne varnosti na območju PU Maribor zadovoljivo. Število prometnih nesreč s smrtnim izidom in število umrlih v prometnih nesrečah se je v primerjavi z letom 2019 povečalo. Povečalo se je število umrlih v prometnih nesrečah, ki pa je še vedno manjše od povprečja zadnjih petih let. Zaradi ugodnih vremenskih razmer in večje udeležbe ranljivih udeležencev v cestnem prometu se je v letu 2020 na območju PU Maribor povečalo število umrlih, predvsem voznikov koles in motornih koles.

Kot je že poročal 24ur, je letos v 14 od 25 primerih prometno nesrečo povzročil voznik enoslednega vozila. V desetih primerih vozniki niso prilagodili hitrosti vožnje, drugi vzroki nesreč so nepravilno prehitevanje in nepravilna stran vožnje in neustrezna varnostna razdalja.

V 14 od 25 primerih je povzročitelj nesreče voznik enoslednega vozila.

Na policiji zato pozivajo, da motoristi med vožnjo upoštevajo cestno prometne predpise, vozijo strpno, premišljeno in previdno, da pozorno spremljajo promet in razmere na cesti. Še posebej ob začetku sezone, ko ceste še niso dobro očiščene po zimskih mesecih, lahko namreč naletijo na pesek, pa tudi udarne jame. Asfaltna površina je tedaj še vedno hladna in ne omogoča optimalne oprijemljivosti pnevmatik, v senčnih, prisojnih legah pa se motorist lahko hitro znajde na vlažnem vozišču, v višjih predelih celo zmrzali.

Izpadi med motoristi se vedno najdejo

Ko je za maribor24 dejal nekdanji inštruktor vožnje za motoriste Alfred Štefan iz Maribora, je ocena prometne kulture motoristov v Sloveniji odvisna od posameznika, ki jo poda. “Nekdo, ki motoristom ni naklonjen, za katerega so motoristi na cesti ‘nebodigatreba’, jih bo najbrž imel za nekulturne divjake,” pojasnjuje.

“Osebno sem mnenja, da je prometna kultura motoristov v Sloveniji dobra. Za ‘izpade’ posameznikov, ki se vedno najdejo in se zagotovo vedno bodo, ne smemo kar na splošno obtoževati vse motoriste.”

Motorno kolo po prepričanju nekdanjega inštruktorja običajno ni sredstvo prevoza, ampak sredstvo, s katerim uživamo v cestnih avanturah s povsem drugačnega zornega kota kot iz avtomobila. Pri tem pa tudi dojemanje hitrosti dobi povsem drugačno dimenzijo. Narediti napako je povsem človeško. Cesta pa žal ni vedno tako zgrajena, da bi odpuščala napake.

Dirkališča kot prostor za izživljanje motoristov?

Po prepričanju policije so navedeni dejavniki tveganja na dirkališčih sicer prisotni, vendar v manjši meri. Ob tem pa tam vozniki motornih koles tudi ne ogrožajo drugih udeležencev in obratno. “Motoriste pa ob tem še pozivamo, da si dodatne izkušnje pridobijo z udeležbami na različnih delavnicah in tečajih varne vožnje,” poudarjajo na policiji.

Izpostavil je manjše dirkališče LinduRing v Prekmurju, ki že omogoča odličen trening. Tako za začetnike kot tiste z več “hitrimi kilometri” za sabo. Za kaj več bo treba v sosednje države. Kar pa seveda posledično pomeni tudi večje stroške.

Dirkališča so zagotovo dobra alternativa, kjer se motorist lahko izživi na progi, na pa na cesti.

Hitrost se lahko varno preizkuša le na poligonih in dirkališčih. “Na poligonu se naučimo same tehnike vožnje, kar absolutno še ni znanje hitre vožnje. Le-to lahko preizkušamo na dirkališču, kjer je okolje, ob morebitnem padcu, dovolj varno,” pojasnjuje nekdanji inštruktor vožnje ter vožnjo na dirkališču priporoča: “vsak motorist, ki se rad pelje hitro, bi moral svojo strast uresnčevati na dirkališču”.

Dirkališča kot alternativa za izživljanje motoristov, Foto: LindauRing

Kot so nam pojasnili na dirkališču LinduRing, mora voznik za uporabo proge imeti celotno moto opremo, tehnično izpraven motor, zahtevajo pa tudi dušilce, kar bodo v prihodnje še bolj nadzorovali in s tem poskrbeli tudi za bližnje prebivalce in dobre odnose z njimi. Opozarjajo pa, da se sicer zgodijo padci, vendar ne s tako hudimi posledicami, kot na cesti.

Na prekmurskem dirkališču opažajo pozitivne odzive tudi s strani motoristov, ki najamejo progo: “Pred kratkim nam je gospod, ki je bil na obisku, čestital, da smo rešili življenje najmanj dvema motoristoma, ki nista divjala na cesti, ampak sta rajši prišla vozit na stezo.”

Dirkalne proge v Sloveniji manj dostopne

Kljub manjšim dejavnikom tveganja, ki jih lahko motoristi pričakujejo na dirkališčih, je njihova dostopnost zelo omejena. To je poudaril tudi Štefan: “V Sloveniji ni ravno veliko možnosti za legalno ‘priganjanje’ motociklov do res velikih hitrosti.”

Dostopnost do dirkališč za slovenskega motorista ni najboljša. Zanimanje pa je zadovoljivo.

Tudi na LinduRingu so nam pojasnili, da so dirkališča bolj dostopna v sosednjih državah, kamor zahaja veliko slovenskih motoristov, “tuja dirkališča so tudi večja in bolj zanimiva,” so dodali.