Za šolarji je že polovica poletnih počitnic, zaposleni pa v tem času koristijo letne dopuste. Tisti, ki so svoje proste dni že izkoristili, si gotovo želijo še nekaj oddiha v avgustu, drugi, za katere je bil julij delaven, pa gotovo že nestrpno čakajo na dan, ko bodo sodelavcem dejali: “Vidimo se čez dva tedna.” Ker se še vedno marsikdo sprašuje, koliko dopusta potrebujemo, da se dobro spočijemo, ali je bolje iti na dopust večkrat ali zgolj enkrat, ali je hudo narobe, če dopust preživljamo doma in podobno, smo tovrstna vprašanja zastavili psihoterapevtki  dr. Andreji Pšeničny, univ. dipl. psih., avtorici programa Partner 360.

FOTO: Mimi Antolović

Koliko letnega dopusta potrebujemo, da se lahko resnično spočijemo? Je bolje v enem kosu ali večkrat po malem?

Večina ljudi, ki bi jih vprašali, ali imajo dovolj letnega dopusta, bi seveda odgovorila: Premalo. Pa vendar večina, z nekaj več ali manj utrujenosti, vseeno nekako izpelje delovno leto.

Univerzalnega pravila, koliko dopusta potrebujemo, seveda ni. Velja pa recipročnost: intenzivnejše kot so delovne obremenitve, pa naj gre za količino ali zahtevnost dela, več počitka potrebujemo. Drži pa spet, da zahtevnost in celo količino delovnih obremenitev doživljamo vsak drugače. Enako subjektivno je, kako si bomo razporedili proste dni. Večina ljudi si bolje odpočije, če imajo vsaj en daljši dopust, ostanek pa si potem razporedijo med letom. Prisluhniti je treba sebi, kako se naša telo in psiha odzivata na odsotnost z dela, kaj nam bolj ustreza. Nekateri pa preprosto ne zdržijo daljše odsotnosti, saj se začne v njih nabirati vse večja zaskrbljenost ali pa občutek slabe vesti, ker niso »vsega naredili« (kar seveda nikdar ni mogoče). Če to lahko nadomestijo s krajšimi pavzami, potem je to lahko ustrezno. Če pa se v njih nabira vse večja in večja utrujenost ali celo drugi znaki kronične napetosti in stresa, bo treba najbrž kaj spremeniti, sami ali s pomočjo strokovnjaka.

Na koliko časa bi si morali privoščiti oddih?

Praviloma bi si bilo dobro privoščiti nekaj oddiha po vsakem intenzivnejšem delovnem obdobju, na primer, ko zaključimo večji projekt ali povečane obremenitve. Ne glede na obremenitve pa bi bil tudi ustrezen krajši dopust (npr. podaljšan vikend) vsakih nekaj mesecev, na ta način bi morebiti preprečili, da bi se v nas neopazno nabrala preutrujenost, saj se tudi po krajši pavzi na delo običajno vračamo osveženi.

Po koliko dneh na dopustu se v našem telesu začnejo dogajati pozitivne spremembe?

Tudi pozitivna sprememba zahteva prilagajanje nanjo in zato zanjo vedno porabimo nekaj energije. Vsi kdaj prepoznamo občutek, da se na začetku dopusta počutimo še bolj utrujeni kot med delom. Koliko časa potrebuje posameznik, da se prilagodi in se začne na dopustu počutiti dobro, je spet odvisno od več dejavnikov, predvsem pa od naše sposobnosti za prilagajanje na spremembe. Večina za to potrebuje dva do tri dni, nekateri pa šele po kakšnem tednu »opazijo«, da so prosti.

Je pomembno, ali proste dni preživljamo doma ali se kam odpravimo?

Za nekoga, ki ima med delom veliko potovanj, je najbrž počitek doma ustrezna sprememba, nekdo drug pa komaj čaka, da gre drugam. Od našega načina in organizacije dela je torej odvisno, kaj nam bo bolj ustrezalo. Nasploh pa velja – sprememba prinese razbremenitev.

Kako se prepričamo, da se na plažo odpravimo brez mobilnega telefona?

Danes zjutraj sem na zajtrku v restavraciji – tudi sama sem na dopustu- pogledala okrog sebe in videla, da ima vsak, vključno z mano, na mizi svoj telefon. Ampak, večina pa ga ni uporabljala, pogovarjali smo se, se posvetili zajtrku… Mobilnik sam po sebi ni ne dober in ne slab, je pač postal del življenja. V njem imamo praktično vse, z denarnico vred. Če ga na plaži občasno uporabimo, da preverimo popoldansko vreme, pošljemo kakšen pozdrav prijateljem, ali z njim plačamo osvežilno pijačo, potem najbrž ne škodi. Če pa je ta nadomestilo za stike z ljudmi okrog nas ali celo konstanten vir stresa skozi informacije, ki jih dobivamo, potem se moramo najbrž zateči k »abstinenci«, torej ga pustiti doma. Če pa tega ne zmoremo … pa je morda vredno razmisliti celo o morebitni strokovni pomoči, da se izognemo posledicam tega, da se ne znamo ali ne zmoremo preprosto odpočiti.

Kaj lahko storimo, da bo povratek z dopusta na delo čim lažji?

Vnaprej se pripravimo na povratek tako, da že pred odhodom poskrbimo, da nas po povratku delo ne bo zasulo. Morda prosimo za pomoč sodelavce, da med našo odsotnostjo urejajo najnujnejše stvari oziroma poiščemo drugo nadomestilo. Druga napaka je, da pred dopustom veliko nalog preložimo za čas po dopustu, »ker bomo spočiti«. Na ta način začnemo nov cikel dela že vnaprej s preobremenitvijo, ki smo si jo sami ustvarili.

Ker potrebujemo nekaj dni za to, da se spet prilagodimo delovnemu ritmu, bi bilo smiselno ravnati ravno obratno – poskrbeti, da imamo prve dni nekoliko bolj lagoden tempo in da obremenitve postopno povečujemo. Sicer bomo že na začetku spet izčrpani