Po tem, ko je bila avgusta sprejeta novela zakona o odpravi posledic ujme, je vlada pripravila še interventni zakon. Zakon je bil sprejet brez glasu proti, vendar so se poslanci opozicijske SDS vzdržali glasovanja. Interventni zakon je tako sestavljen iz štirih sklopov, ki vključujejo pomoč gospodinjstvom, gospodarstvu in občinam ter sanacijske in preventivne ukrepe na javni infrastrukturi, vodotokih in protipoplavni zaščiti. Slednji bodo nadgrajeni z zakonom o obnovi, ki ga bo še pripravila vlada.

Na obravnavi zakona na seji DZ so največ pozornosti dobile prostovoljne solidarnostne sobote oziroma obvezni solidarnostni prispevek, katerih sredstva in prispevki se bodo vplačevala v sklad za obnovo Slovenije, katerega ustanovitev je prav tako predvidena s tem zakonom. Istočasno se bodo vanj stekala tudi sredstva iz državnega proračuna, evropska sredstva in sredstva iz drugih virov, npr. donacij, tako poroča tudi Dnevnik.

Kakšni so stroški intervencije?

Iz Urada vlade za komuniciranje smo prejeli, da upravičene intervencijske stroške v času aktivacije Državnega načrta zaščite in reševanja ob poplavah med 4. in 31. 8. 2023, ki so vezani na izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči ob poplavah s strani reševalnih enot, služb in drugih operativnih sestavov društev oziroma nevladnih organizacij, predstavljajo stroški nujnih operacij oziroma reševalnih služb:

  • nadomestila (refundacije) plače in povračila stroškov med opravljanjem intervencijskih nalog zaščite, reševanja in pomoči,
  • nabava goriva in maziva (vozila, črpalke, motorne žage, agregati…),
  • opravila poškodovane opreme in nadomestila uničene opreme,
  • čiščenje osebne zaščitne in druge opreme,
  • zagotavljanje prehrane in napitkov.

Organizacije, ki so izvajale te naloge so pozvali, da predložijo podatke o navedenih stroških najkasneje do petka, 8. septembra. Po prejemu vseh podatkov naj bi v Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR) pripravili predlog za povračilo upravičenih intervencijskih stroškov. Celovite informacije o stroških bi bile osnova za izdelavo analize in poročila, na podlagi katerega bi Vlada Republike Slovenije odločala o povrnitvi upravičenih stroškov. V primeru odobritve povračila bodo sredstva, skladno s predhodno sklenjeno pogodbo, nakazana krovnim organizacijam, ki bodo nato izvedle nakazila posameznim subjektom v svoji pristojnosti.

Naj bi za upravičene izdatke intervencijskih služb izplačali sredstva konec septembra oziroma do 10. oktobra, ko bodo predvidoma zapadli prvi računi za avgustovske storitve in blago. Končna ocena škode pa bo znana predvidoma v drugi polovici oktobra.

Kako bi interventni zakon pomagal gasilcem?

Zakon ponuja pomoč tudi kmetom, med drugim z znižanjem katastrskega dohodka za poškodovana zemljišča. Kaj pa lahko pričakujemo za vse, ki so solidarnostno pomagali ljudem, ki so med ujmami izgubili vse, kot so to storili gasilci, vojska in prostovoljci?

Govorili smo s poveljnikom Gasilske Zveze Slovenije, Francijem Petkom: »Zdaj že govorimo o sanaciji, kjer gasilci niso direktno vključeni. Je pa res, da so naša društva tudi bila deležna škode na objektih in vozilih, zato načeloma pričakujemo, da bi te zadeve lahko reševali tudi s pomočjo interventnega zakona.« Na davčnem področju bo stopnja davka na dodano vrednost na gasilsko opremo, ki se uporablja ob intervencijah, znižana na 5 odstotkov, na kar poveljnik GZS odgovarja, da je velika pomoč in velik napredek. Medtem pa si želijo, da bi seveda stopnja davka bila nična za uporabljeno opremo.

Ugodnejša bo tudi davčna obravnava oseb, ki so morale poiskati novo ali začasno nastanitev, ter pravnih oseb in samostojnih podjetnikov, ki tem osebam zagotavljajo nastanitev.

»Veliko obljub je bilo v toku intervencij izrečenih, ki so velikokrat bile tudi nerealne… Zdaj pa, ko bodo ti stroški zbrani, pričakujemo potrditev vlade in nakazilo sredstev Gasilski zvezi… in GZS bo potem sklenila pogodbe s posameznimi društvi, zvezami in pa poravnavo sredstev za naše operativce, ki so šli iz službe pomagat,« doda poveljnik GZS.

Aplikacija Vulkan med ujmami

Gasilska zveza Slovenije že več kot 15 let upravlja aplikacijo Vulkan, ki služi kot orodje za upravljanje evidenc prostovoljnih gasilcev in njihove opreme ter omogoča prijavo na tekmovanja, izobraževanja in oddajo različnih vlog, med drugim tudi za odlikovanja in priznanja. Hkrati je aplikacija povezana z aplikacijo SPIN, ki omogoča vpisovanje podatkov o gasilskih intervencijah. Tako kot so nam sporočili z UKOM tudi na GZS menijo, da aplikacija dobro služi svojemu namenu.

Vulkan je izredna pomoč GZS, da se lahko oceni in ustvarijo predračuni za opremo, za katero nato lahko zahtevajo natančno količino sredstev od vlade. Ta sredstva pa bodo povrnjena kasneje, a oprema se potrebuje sedaj. Posledično gasilci delujejo po sistemu “znajdi se”, torej si opremo posojajo med seboj znotraj zveze ali pa tudi med društvi. Po neuradnih izračunih bodi stroški intervencije le za poplave preko 11 milijonov in za neurja slabe 3 milijone evrov. Zaradi velike količine potrebnih sredstev, bo potrebna potrpežljivost in čakanje, kot je dejal poveljnik Petek. Dodaja tudi, da si GZS ne želi, da bi katera društva izpadla zaradi kratkih rokov ali ponekod tudi neažurnosti.

Na GZS si želijo boljše komunikacije z Vlado

»Kar se tiče poplav moram reči, da se stvari odvijajo tako kot so zastavljene tudi tako kot so po zakonodaji in zdaj lahko samo čakamo, da se bo vlada odzvala,« je nadaljeval Petek. Hkrati pa si želi boljše komunikacije z vlado in pristojnim ministrstvom, saj imajo kar nekaj odprtih zadev še iz časa pred poplavami: »Ena od teh najbolj pomembnih stvari so zavarovanja. Bil je sprejet zakon, bila je sprejeta uredba, zdaj bi moral minister podpisat pravilnik kdo in na kak način se bodo ti razpisi naredili. Sredstva se zbirajo že od 1. januarja letos. Govorim o zavarovanju vseh gasilcev v Sloveniji… in zdaj že malo obupujemo. In če bi to zavarovanje imeli že prej rešeno, bi ti intervencijski stroški bili precej manjši.«

Glede zavarovanja gasilcev si lahko preberete v Pravno-informacijskem sistemu ali na tej povezavi.

Ministrstvo za obrambo bo prispevalo sredstva v Sklad za obnovo po poplavah

Ena izmed rednih nalog Slovenske vojske, opredeljenih v 37. členu Zakona o obrambi, je sodelovanje v sistemu zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah v skladu s svojo organizacijo in opremljenostjo. Odločitev sprejme vlada, v nujnih primerih pa minister na predlog poveljnika Civilne zaščite Republike Slovenije oziroma načelnik generalštaba po pooblastilu ministra.

Slovenska vojska pri zaščiti, reševanju in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah deluje po načrtu Vihra, ki med drugim opredeljuje postopke, razpoložljive sile in sredstva ter varnostne ukrepe za delovanje vojske v tovrstnih primerih. Sredstva za delovanje so zagotovljena v okviru proračuna.

Tudi v primeru letošnjih poplav je Slovenska vojska delovala po načrtu Vihra takoj ob aktiviranju Državnega načrta zaščite in reševanja ob poplavah. Helikopterske posadke so reševale od 4. avgusta naprej. Že isti dan je na poplavljenih območjih pomagalo okrog 100 pripadnikov z različno opremo, njihovo število je naslednje dni naraščalo skladno z zahtevami Civilne zaščite do okrog 600 pripadnikov, ki so dnevno pomagali na prizadetih območjih po Sloveniji, nam sporoča UKOM.

Zakonski rok za vložitev predloga proračunskega paketa Državnemu zboru je do 1. oktobra, takrat bo tudi znano, iz katerih postavk, programov in projektov bo Ministrstvo za obrambo prispevalo sredstva v Sklad za obnovo po poplavah, po zadnjih izračunih približno 200 milijonov evrov, nam je sporočila Slovenska vojska. Kljub temu se bodo vsi ključni projekti za modernizacijo izvajali skladno z načrti.

Prostovoljec, ki je opravljal delo v okviru organizacije, ima pravico do plačane odsotnosti z dela največ sedem delovnih dni zaradi odpravljanja posledic poplav. Prostovoljec izkazuje upravičenost do odsotnosti na podlagi potrdila organizacije o opravljenem delu. Vse informacije so objavljene na portalu GOV.si.