Karantena je ukrep, predviden za osebe, ki so bile v tesnem stiku z okuženo osebo, izolacija pa je namenjena osebam s potrjeno okužbo. V obeh primerih je potrebno ostati doma, vendar se napotki med sabo razlikujejo. Bistvene razlike so opisane TUKAJ.

Karantena na domu

Da bi preprečili dodatno širjenje virusa covid-19, je za vsakogar, ki je bil v stiku z osebo, ki ima potrjeno okužbo, predvidena karantena. Ta traja 7 dni, v kolikor oseba v tem času zboli, je napotena v izolacijo.

O visokorizičnem stiku govorimo, kadar je oseba v stiku z bolnikom s covid-19 v obdobju 48 ur pred pojavom simptomov in v obdobju 10 dni (oziroma 7 dni) po pojavu simptomov/znakov bolezni. 

V primeru, da okužba poteka brez simptomov, se kot datum pojava simptomov upošteva datum potrditve okužbe.

Visokorizični stik, katerega posledica je napotitev v karanteno, je opredeljen za osebe, ki z okuženim bivajo v istem gospodinjstvu, torej za tesne družinske člane. Nadalje v karanteno sodijo tudi osebe, ki so bile v stiku več kot 15 minut na razdalji manj kot 2 metra, osebe, ki so se z obolelim rokovale, uporabljale skupne predmete, osebe, ki so se več kot 15 minut z okuženim zadrževale v zaprtem prostoru, ali pa skupaj z okuženim potovale ob tem pa niso vzdrževale razdalje vsaj dva metra.

O visokorizičnem stiku ste lahko obveščeni na tri načine. Morda vas pokliče epidemiološka služba NIJZ, kjer boste prejeli navodila o tem, kako naj ravnate, lahko prejmete rdeče opozorilo aplikacije #OstaniZdrav, ali pa vas o stiku obvesti oseba, ki je zbolela.

Izjeme pri napotitvi v karanteno

V karanteno pa kljub tesnemu stiku v določenih primerih ni treba. Med izjeme sodijo polno cepljene osebe, ki so prejele tudi že poživitveni odmerek, prebolevniki, pri katerih je od okužbe menilo več kot deset in manj kot 45 dni, osebe, ki so okužbo prebolele pred več kot desetimi dnevi in so polno cepljene.

Med izjeme ne glede na cepilni in prebolevni status sodijo tudi zaposleni v dejavnosti zdravstva, socialnega varstva ali vzgoje in izobraževanja. Za to skupino ljudi je po stiku z okuženo osebo nujno vsakodnevno opravljanje hitrega testa za samotestiranje (7 zaporendnih dni) na delovnem mestu, med delom pa morajo nositi FFP2 masko.

Pred kratkim je bilo določeno, da v karanteno ob visokorizičnem stiku ni treba šolarjem, v kolikor je do stika prišlo v šoli. V tem primeru se morajo nadaljnjih 7 dni vsak dan samotestirati s hitrim testom.

Pred kratkim je bilo določeno, da v karanteno ob visokorizičnem stiku ni treba šolarjem, v kolikor je do stika prišlo v šoli. V tem primeru se morajo nadaljnjih 7 dni vsak dan samotestirati s hitrim testom. V kolikor je v oddelku potrjenih več kot 30 odstotkov otrok, je v karanteno za sedem dni napoten celoten oddelek. Enaka pravila veljajo za učence in dijake pri obšolskih dejavnostih.

Izjavo o karanteni na domu pridobite TUKAJ.

Ko izveste, da ste bili v visokorizičnem stiku in ugotovite, da ne sodite med izjeme, je o karanteni potrebno obvestiti delodajalca, ta pa bo odločil, ali vas napoti na delo na domu, ali pa ostanete v karanteni ter prejmete 80 odstotkov plačila.

V kolikor delodajalec odloči, da dela ne morete opravljati od doma, ali pa da ga ne morete opravljati zaradi varstva otroka, napotenega v karanteno (velja za otroke do 5. razreda osnovne šole), lahko uveljavlja povračilo izplačanega nadomestila plače na Zavodu za zaposlovanje, vlogo pa mora oddati najkasneje 8 dni od začetka odsotnosti zaposlenega.

Nadomestilo v primeru karantene, ker dela ni mogoče opravljati na domu, ali pa zaradi varstva otroka, napotenega v karanteno, lahko uveljavljajo tudi kmetje, samozaposleni ter družbeniki. Vlogo za povračilo oddajo TUKAJ.

Kdo nosi stroške karantene

Odrejena karantena lahko gre v breme bodisi delodajalca, bodisi države. V kolikor je delavec napoten na delo na domu zaradi karantene ali pa zaradi izjemnih okoliščin, mu je delodajalec dolžan plačo izplačati v celoti. V kolikor je napoten zaradi stika ali suma stika in dela na domu ne more opravljati, mu pripada 80 odstotkov plače, ki je breme države. Kadar je delavec napoten v karanteno po stiku na delovnem mestu, pa dela ne more opravljati na domu, je upravičen do celotne plače, ki jo delodajalcu povrne država.

 

Kadar je delavec v karanteno napoten po prehodu meje, do izplačila plače ni upravičen, temveč mora z delodajalcem skleniti dogovor, denimo o izrabi dopusta. 80 odstotkov plače pa posamezniku pripada, kadar dela ne more opravljati zaradi varstva otroka. Tudi v tem primeru stroške povrne država.

Če pride do okužbe na delovnem mestu in nato delavec zboli za covidom-19, je razlog začasne nezmožnosti za delo Poškodba pri delu.

Če pride do okužbe na delovnem mestu in nato delavec zboli za covidom-19, je razlog začasne nezmožnosti za delo Poškodba pri delu. Zavarovanec je upravičen do nadomestila v višini 100 odstotkov od osnove. Nadomestilo prvih 30 delovnih dni zavarovancu izplača delodajalec, od vključno 31. delovnega dne pa nadomestilo delodajalec obračuna v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Kaj pa izolacija?

Izolacijo ureja osebni zdravnik. Vanjo je napotena oseba, ki je pozitivna na koronavirus. Doslej je za pozitivni rezultat veljal pozitivni PCR test, od začetka tedna pa je oseba obravnavana kot pozitivna že po pozitivnem hitrem antigenskem testu, ki ga opravi pri izvajalcu testiranja.

Izolacija traja 10 dni od dne odvzema vzorca za testiranje. O pozitivnem rezultatu je potrebno obvestiti osebnega zdravnika, ki v tem primeru odredi bolniško odsotnost. V tem času je zaposleni upravičen do 90 odstotkov plače, ki jo od prvega dne zadržanosti od dela krije Zavod za zdravstveno zavarovanje.

Izolacija traja 10 dni od dne odvzema vzorca za testiranje. O pozitivnem rezultatu je potrebno obvestiti osebnega zdravnika, ki v tem primeru odredi bolniško odsotnost. V tem času je zaposleni upravičen do 90 odstotkov plače, ki jo od prvega dne zadržanosti od dela krije Zavod za zdravstveno zavarovanje. Ko/če vam bo uspelo govoriti z osebnim zdravnikom, boste po telefonu ali pošti prejeli napotke o tem, kako se je potrebno vesti v izolaciji.

Pred kratkim je zaradi domnevno blažje oblike novejšega seva koronavirusa začela veljat tudi izjemo, ko lahko izolacijo predhodno prekinete. V kolikor 24 ur nimate nobenih znakov, predvsem ne glavobola, kašlja ali vročine, lahko po sedmih dneh opravite hitri test in v kolikor je rezultat negativen, lahko z osmim dnem prekinete izolacijo.