Umazane ceste za udeležence v prometu niso samo nadležne, temveč so tudi nevarne, sploh ob dežju. Do umazanosti pogosto pride ob gradbiščih ali ob kmetijskih delih. Problematične so lahko tudi konjske fige, če jih jahači za seboj ne počistijo. Ravno zaradi zagotavljanja varnosti v prometu je takšno ravnanje kaznivo, onesnaževalec pa je dolžen za seboj takoj počistiti.

Ne gre samo za nevšečnost

Umazano vozišče ni samo nevšečnost, blato na cesti ob dežju hitro postane nepredvidljivo in nevarno. Slabši je na primer oprijem pnevmatik, podaljša se tudi zavorna pot vozila. Ogroženi niso samo vozniki avtomobilov in tovornih vozil, temveč tudi motoristi in kolesarji.

Spolzko cestišče je eden izmed glavnih vzrokov za številne nesreče. Vozniki namreč ne računajo, da se bodo razmere na cesti v hipu spremenile. Zato je pomembno, da so vsi poljedelci, delavci na gradbiščih, jahači in druge osebe, ki bi lahko umazale cesto, pozorni na kakršnokoli onesnaženost, za seboj pa so dolžni takoj počistiti. Če gre za dolgotrajna dela, je treba cesto čistiti večkrat na dan.

Lani opravljenih 73 rednih nadzorov

Kot nam je pojasnila Medobčinska inšpekcija Mestne občine Maribor so ravnanja, kot je onesnaževanje cestišča z olji, mazivi ali drugimi snovmi, v skladu z Zakonom o cestah, opredeljena kot prekršek, ki sodi v pristojnost Policije in medobčinskih redarskih služb. Prav tako velja določba, da je treba z vozila odstraniti zemljo ali blato, ki bi lahko onesnažilo cestišče – preden se vključi na cesto.

Po Zakonu o cestah je onesnaževalec dolžen očistiti cesto, nadzor tega pa izvajata pregledniška služba in inšpektorat. 

Lani je pristojno medobčinsko redarstvo opravilo 73 rednih nadzorov s področja varovanja cest, od tega je bilo 6 nadzorov opravljenih na območju Mestne občine Maribor. “Pri opravljenih nadzorih ni bilo ugotovljenih kršitev, prav tako letos še nismo prejeli prijave v s predmetno zadevo,” so pojasnili na Mestni občini Maribor. Toda kmetijska dela se letos seveda komaj prav začenjajo, v preteklosti pa so bile kakšnim traktoristom že izrečene globe v višini 1000 evrov.

Kazni so en, dva ali štiri tisočaki

Posameznik, ki naredi tovrstne prekrške, lahko plača globo 1000 evrov. Toda kazni so lahko tudi višje, kot navaja Zakon o cestah, se “z globo 2.000 eurov kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki opusti ukrepe, predpisane v petem odstavku tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 1.000 eurov.” Med tovrstne dejavnosti spada onesnaženje cestišča z olji, mazili ali drugimi snovmi, vlačenje hlodov, vej in tako dalje.

Za podobne dejavnosti so lahko kazni še večje. Z globo 4.000 eurov kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnosti kot so odvajanje odplak in drugih tekočin, ob tem pa prejme globo 1000 evrov še njihova odgovorna oseba. Med takšne dejavnosti spada tudi oranje na razdalji manj kot 4 metre od roba cestnega sveta v pravokotni smeri na cesto ali na razdalji manj kot 1 meter od roba cestnega sveta vzporedno s cesto.

Oranje preblizu javne ceste lahko privede do razpokanosti asfalta, posedkov roba prometnega pasu, spreminja se trdnost bankin in s tem stabilnost samih cest, vse te aktivnosti pa lahko precej skrajšajo življenjsko dobo cest.

Problem nedovoljenega oranja v bližini javne ceste je da lahko pride do razpokanosti asfalta, posedkov roba prometnega pasu, spreminja se trdnost bankin in s tem stabilnost samih cest, vse te aktivnosti pa lahko precej skrajšajo življenjsko dobo cest. Ob tem še velja opozorilo, da cestni svet ni rob asfalta. Poleg roba asfalta je namreč treba za odmik upoštevati najmanj še bankino, bermo, naprave za odvodnjavanje, če so tik ob cestišču (mulda, koritnica), nasip ali vkop, ker vse to sestavlja cestno telo in vpliva na cesto in so del cestnega sveta.

Kaj pa če pride do uničenja cestišča?

Če pride med oranjem ali kakšnim drugim delom do poškodbe cestišča, se mora nujno takoj sanirati, da se zagotovi varnost udeležencev v cestnem prometu. Takšne poškodbe so drage, saj je nastala škoda običajno velika. Poškodbe cestišča pa mora načeloma občina plačati iz proračuna.

Nastala škoda takšnih poškodb je običajno velika, zato so sanacije drage, tvegana pa je tudi varnost udeležencev v cestnem prometu. 

Za poškodbe so sicer odgovorni izvajalci del. Za kršitve kot so poškodba bankine, poškodba cestnega smernika, poškodba prometnega znaka, oranje njive preblizu ceste, onesnaženje vozišča so zato zanje predpisane globe. Pred začetkom del se izvede monitoring stanja cest, da se pridobi stanje. Po končanju del se monitoring izvede ponovno, izvajalec del pa mora popraviti vse poškodbe oziroma vrniti cesto v prvotno stanje.

Kako je s konjskimi figami?

Onesnaženost cest zaradi konjskih fig je medtem redkejša in v večini omejena na podeželja, saj kot narekuje Zakon o pravilih cestnega prometa, sme jahač uporabljati samo poti za jahače in nekategorizirane ceste. Občinske ceste lahko uporablja le, če to ni v nasprotju s prometno ureditvijo na njih. Jezdenje na državnih cestah ni dovoljeno.

Kazni zaradi konjskih fig so predpisane v lokalnih občinskih odlokih. Globa običajno znaša okoli 40 evrov, predpisane jih imajo samo določene občine. Tovrstne kazni so podobne tistim za pasje iztrebke, ki bi jih moral plačati lastnik v primeru, da za svojim psom ne počisti. Toda obojne so redko izrečene.