Slovenska škofovska konferenca je zaradi vladnih ukrepov za zamejevanje novega koronavirusa, ki vključujejo tudi prepoved združevanja in prireditev, izdala natančna pravila, kako lahko duhovniki izvajajo cerkvena bogoslužja in obrede. Vlada je sicer v prazničnem času nekoliko sprostila stroge ukrepe, a so se duhovniki v številnih primerih vendarle odločili za izvajanje bogoslužij brez navzočnosti ljudstva.
Omejevanje covid-19 tudi v cerkvenih vrstah
V mariborski metropoliji sporočajo, da škofje in duhovniki svete maše v vseh cerkvah ali kapelah metropolije do nadaljnjega obhajajo brez navzočnosti vernikov. Verniki so povabljeni, da obhajanje bogoslužja spremljajo po televiziji, radiu in drugih elektronskih medijih. Po praznikih bodo škofje ponovno proučili epidemiološko stanje ter morebiiti sprejeli odločitev glede obhajanja svetih maš z udeležbo vernikov.
Po sveti maši so verniki povabljeni k svetemu obhajilu, za prejem katerega se dogovorijo z duhovnikom. Dovoljena je tudi individualna duhovna oskrba, kar pomeni, da verniki lahko po vnaprejšnjem dogovoru z duhovnikom opravijo sveto spoved ob upoštevanju vseh varnostnih določb.
Spovedovanje je tako dovoljeno. V spovednicah mora biti nameščena tudi ustrezna zaščita med spovedancem in spovednikom in zagotovljena razdalja 1,5 metra. Spovednico naj se redno prezračuje in čisti. Spovedanec si mora pred vstopom v spovednico razkužiti roke in vanjo vstopiti z masko. Spovedovanje po telefonu in po spletu je izrecno prepovedano, saj ni zagotovljena tajnost. Duhovniki in verniki so to normo dolžni spoštovati.
Spovedovanje je tako dovoljeno. V spovednicah mora biti nameščena tudi ustrezna zaščita med spovedancem in spovednikom in zagotovljena razdalja 1,5 metra. Spovednico naj se redno prezračuje in čisti. Spovedanec si mora pred vstopom v spovednico razkužiti roke in vanjo vstopiti z masko.
Obhajanje bolniškega maziljenja je dovoljeno le ob upoštevanju, da sta duhovnik in bolnik ustrezno zaščitena, bolniški duhovniki in duhovniki, ki oskrbujejo domove za ostarele ter druge podobne ustanove, pa morajo upoštevati navodila omenjenih ustanov za preprečevanje okužb in od njih pridobiti ustrezno zaščitno opremo. Duhovnik mora med obiskom bolnika na domu nosi masko in si razkuži roke pred obiskom in po njem. Obiski bolnikov na domu za prve petke so dovoljeni.
Cerkveni pogrebi se izvajajo v dogovoru s pogrebno službo in ob upoštevanju vseh navodil NIJZ. Z namenom, da se čakalne vrste za upepelitev skrajšajo, vernike vabijo, da svoje rajne sorodnike pokopljejo na klasičen način s krsto.
Prva sveta obhajila in birme so preloženi na čas, ko se bo epidemiološko stanje izboljšalo oz. ko bo preklican vladni odlok. Sveti krst in cerkvena poroka se lahko podeljujeta v krogu članov iste družine oziroma istega gospodinjstva.
Cerkveni pogrebi se izvajajo v dogovoru s pogrebno službo in ob upoštevanju vseh navodil NIJZ. Z namenom, da se čakalne vrste za upepelitev skrajšajo, vernike vabijo, da svoje rajne sorodnike pokopljejo na klasičen način s krsto.
Po sveti maši so verniki povabljeni k svetemu obhajilu, za prejem katerega se dogovorijo z duhovnikom. Dovoljena je tudi individualna duhovna oskrba, kar pomeni, da verniki lahko po vnaprejšnjem dogovoru z duhovnikom opravijo sveto spoved ob upoštevanju vseh varnostnih določb.
Izven svete maše je možen vnaprej dogovorjen prejem svetega obhajila zgolj in samo posamično – enemu verniku oziroma eni družini ali članom istega gospodinjstva. V tem primeru slovenski škofje svetujejo, da se verniki z duhovnikom dogovorijo po telefonu ali e-pošti za določeno uro, ko bodo prejeli blagoslov in obhajilo v cerkvi, kapeli ali na drugem primernem kraju.
Dovoljen neposredni prenos bogoslužij, a ob določenih pogojih
Zaradi povpraševanja vernikov po cerkvenih obredih in oteženi izvedbi le-teh, so se nekateri duhovniki odločili, da tudi svete maše prestavijo na splet in jih vernikom ponudijo v obliki t.i. “live streama”, oziroma jih na družbenih omrežjih predvajajo v živo.
Duhovnik Boštjan Lenart župnije Marija Snežna na Zgornji Velki, ki je obenem tudi romarski kraj v občini Šentilj, pojasnjuje, da je vernikom vsak dan na spletu na voljo prenos maš v živo. “Gre za bližino na drugačen način. Verniki vsekakor pogrešajo fizična bogoslužja, da se človek uredi, naredi pot do svetišča, postane pred svetimi podobami. Prenosi v živo so nekakšen slab nadomestek,” pojasnjuje Lenart.
Obenem dodaja, da do podobnih situacij v preteklosti ni prišlo, a je dobro, da smo do obhajanja bogoslužij v fizični obliki nekoliko zadržani. Prav iz tega razloga se tudi za polnočnico in božično mašo ne bo odločil, kljub temu da je vlada tovrstne ukrepe nekoliko razrahljala in omogočila izvedbo maš v živo pod določenimi pogoji. “Mislim, da ni smiselno izvajati maš v takšni obliki, nenazadnje se bodo letos tradicionalne prodaje koledarjev vzdržali tudi gasilci, torej se tudi mi ne bomo izpostavljali. Po spletu že poteka verouk, kateheza ter program za starše, ki jih lahko preberejo skupaj z otroki. Najpomembneje je, da ohranjamo stik na kakršenkoli način,” navaja Lenart.
Slovenski škofje obenem poudarjajo, da spremljanje prenosa svete maše po spletu ali drugem mediju ne pomeni občestvenega in zakramentalnega obhajanja svete evharistije, a v izrednem času epidemije dajejo dovoljenje vsem župnikom in duhovnikom svojih škofij, da izvajajo svete maše prek spleta. Velja le za škofije v rdečih ali oranžnih statističnih regijah, vendar tudi za izvedbo prenosov v živo veljajo določeni pogoji.
Duhovnik mora mašo obhajati v cerkvi ali javni kapeli, medtem ko iz drugih prostorov prenos po spletu ni dovoljen, prav tako ne sme predvajati že prej posnete svete maše, na začetku pa mora vernike opozoriti, da spremljanje prenosa svete maše po spletu še ne pomeni popolne uresničitve zapovedi obhajanja nedeljskega ali prazničnega bogoslužja.
Preko spleta lahko prenašajo bogoslužje Božje besede (kesanje, dnevna Božja beseda, nagovor, prošnje, Očenaš, blagoslov) z molitvijo za zdravje ter povabijo vernike, da ob določeni uri oz. urah pridejo v cerkev in tam prejmejo sveto obhajilo. Duhovnik mora mašo obhajati v cerkvi ali javni kapeli, medtem ko iz drugih prostorov prenos po spletu ni dovoljen, prav tako ne sme predvajati že prej posnete svete maše, na začetku pa mora vernike opozoriti, da spremljanje prenosa svete maše po spletu še ne pomeni popolne uresničitve zapovedi obhajanja nedeljskega ali prazničnega bogoslužja.
Duhovnik mora vernike povabiti, da lahko ob določeni uri oz. urah pridejo v cerkev in prejmejo zakramentalno obhajilo, obenem pa mora poleg splošnih določil, dosledno upoštevati vsa določila NIJZ in Slovenske škofovske konference v zvezi s preprečevanjem covid-19. Prav tako mora duhovnik mesečno pošiljati statistično poročilo o predvajanju svetih maš preko spleta, radia oz. TV, na SŠK, v katerem navede, kdaj in koliko udeležencev je spremljalo prenos ter kakšne so bile pastoralne koristi takšnih prenosov.
Duhovniki lahko prek spleta prenašajo tudi ljudske pobožnosti, kot so rožni venec, križev pot, molitve za pokojne, litanije, hvalnice in večernice ter župnijsko katehetsko in pastoralno dejavnost, kamor sodi verouk, zakonske skupine, molitvena srečanja in podobno.
Vernikom tudi v času covid-19 na voljo individualna oskrba
Stolni kaplan župnije sv. Nikolaja v Murski Soboti Aljaž Baša, ki je skupaj s stolnim župnikom vsak dan v času spomladanske epidemije covid-1 prenašal svete maše prek neposrednega omrežja na družbenih omrežjih, pa v drugem valu tega ne počne več, saj poudarja, da vera preko medijev ni Cerkev.
Prenos prek različnih medijev je namenjen samo starejšim, bolnim in ranljivim skupinam. Za vse ostale vernike pa je na razpolago individualna oskrba, seveda če si jo posameznik želi.
Navaja stališče aktualnega papeža Frančiška, in slovenskih škofov, ki poudarjajo, da “ljudje, ki spremljajo sveto mašo preko spleta, so brez zakramentov in brez občestva. Sveti oče je izpostavil, da so ljudje sicer povezani preko digitalnih medijev, vendar niso Cerkev. To je Cerkev v težki situaciji, ki jo Gospod dovoli, toda ideal Cerkve je vedno z ljudstvom in zakramenti”.
Baša obenem poudarja, da je prenos prek različnih medijev “namenjen samo starejšim, bolnim in ranljivim skupinam. Za vse ostale vernike pa je na razpolago individualna oskrba, seveda če si jo posameznik želi”.
Predbožični misijon izvedli prek aplikacije Zoom
V pripravi na božične praznike so v soboški župniji pripravili misijon prek aplikacije Zoom z naslovom Radi bi videli Jezusa (Jn 12,21). “Z misijonom smo želeli v vernikih obuditi željo po odkrivanju in spoznavanju Jezusa, da bi ga lažje srečali v Svetem pismu, zakramentih, v naših odnosih in v življenju naših družin. Tako kakor Grki v Janezovem evangeliju, so se tudi naši farani in farani od drugod, z željo po srečanju z Jezusom, udeležili misijona. Prijavljenih je bilo nekaj čez 200 udeležencev, na samih srečanjih pa nas je bilo povprečno 130,” razlaga Aljaž Baša.
Tako kakor Grki v Janezovem evangeliju, so se tudi naši farani in farani od drugod, z željo po srečanju z Jezusom, udeležili misijona. Prijavljenih je bilo nekaj čez 200 udeležencev, na samih srečanjih pa nas je bilo povprečno 130.
Zoom misijon je potekal od 1. do 10. decembra. Vsak dan so ob 17.00 uri prisluhnili misijonskemu nagovoru, ob 20.00 uri pa življenjskim pričevanjem ljudi, kako je Jezus spremenil njihova življenja. V nagovorih so spregovorili številni župniki in duhovniki, škof Peter Štumpf in mariborski nadškof Marjan Turnšek ter verniki.
Za mlade pričeli z večeri #DelimUpanje
Aljaž Baša, ki je na ravni škofije odgovoren tudi za pastoralo mladih, pove tudi, da so v mesecu oktobru pričeli z večeri #DelimUpanje, v okviru katerih mladim ponujajo različne dogodke.
Spoznali smo, da je ljudem takrat močno primanjkovalo upanja. Skozi projekt smo ljudem v teh negotovih časih želeli predstaviti zgodbe polne upanja in jim dati navdiha pri osebnem ter skupnem boju z epidemijo.
“Projekt #DelimUpanje je nastal spomladi leta 2020 med epidemijo covid-19, ko smo v zavetju svojih varnih domov lahko samo od daleč spremljali poplavo negativnih dogodkov, ki so se odvijali okrog nas. Spoznali smo, da je ljudem takrat močno primanjkovalo upanja. Skozi projekt smo ljudem v teh negotovih časih želeli predstaviti zgodbe polne upanja in jim dati navdiha pri osebnem ter skupnem boju z epidemijo.”
V okviru projekta se bodo zvrstila spletna srečanja za mlade, pri katerih se bodo dotaknili različnih tematik in zgodb, skupaj poglabljali osebno vero ter si med seboj delili upanje.
Odločili so se, da s projektom nadaljujejo in ga še dodatno razširili na tri sklope: Duhovno, Družabno in Doživeto. V okviru projekta se bodo po besedah Aljaža Baše zvrstila spletna srečanja za mlade, pri katerih se bodo dotaknili različnih tematik in zgodb, skupaj poglabljali osebno vero ter si med seboj delili upanje.
Težava pri vzdrževanju in oskrbi župnij
“Rekel bi, da povpraševanje zagotovo je večje, vendar ne vem, če se ljudje vsega kar jim omogočamo udeležijo. Npr. nekateri verniki še vedno ne vedo, da je možna individualna oskrba: sveta spoved in sveto obhajilo. Pišeš v oznanila, spregovoriš na radiu, objaviš na internetu, pa včasih ni odziva… Zagotovo pa je to, da mnoge družine postajajo Cerkev v malem,” še pojasnjuje Baša.
Lenart iz župnije Marija Snežna prav tako navaja, da je bilo vernikom v fizični obliki omogočeno obhajanje določenih zakramentov, kot je sveta spoved, obhajilo in podobno. “Odziv je bil različen, vendar so se nekateri tudi odločali za tovrstno obhajanje verskih bogoslužij,” razlaga Lenart.
Rekel bi, da povpraševanje zagotovo je večje, vendar ne vem, če se ljudje vsega kar jim omogočamo udeležijo. Npr. nekateri verniki še vedno ne vedo, da je možna individualna oskrba: sveta spoved in sveto obhajilo. Pišeš v oznanila, spregovoriš na radiu, objaviš na itnernetu, pa včasih ni odziva…
Čeprav vlada v sedmem protikoronskem svežnju pomoč obljublja tudi duhovnikom, pa je covid-19 zarezal tudi v njihovo delovanje. “Duhovniki živimo od darov vernikov za svete maše. Vendar je potrebno paziti, da vsi vemo, da duhovnik dobi dar samo od ene svete maše na dan. Duhovniki, ki imamo zadosti mašnih namenov, ne bi smeli doživljati neke finančne stiske. Problem je pri duhovnikih, ki nimajo dovolj mašnih namenov. Zaradi tega je pomembna tudi solidarnost med duhovniki,” pojasnjuje Baša
V tem času ni rednih nedeljskih nabirk, položnice in stroški pa ostajajo: elektrika, voda, vzdrževanje cerkva, župnišč, drugih župnijskih objektov. Naredili bi pa veliko krivico ljudem, če bi rekel, da verniki ne skrbijo za nas v teh časih. Mnogo jih je, ki nas pokličejo ali napišejo SMS, drugi kaj skuhajo in spečejo pa pustijo pred vrati župnišča, tretji prinesejo tudi kakšen dar za potrebe župnije ali tudi za duhovnika.
Obenem pa poudarja, da je koronakriza osvetila drugačen problem v “vzdrževanju in oskrbi župnij. V tem času ni rednih nedeljskih nabirk, položnice in stroški pa ostajajo: elektrika, voda, vzdrževanje cerkva, župnišč, drugih župnijskih objektov. Naredili bi pa veliko krivico ljudem, če bi rekel, da verniki ne skrbijo za nas v teh časih. Mnogo jih je, ki nas pokličejo ali napišejo SMS, drugi kaj skuhajo in spečejo pa pustijo pred vrati župnišča, tretji prinesejo tudi kakšen dar za potrebe župnije ali tudi za duhovnika. Bogu hvala za vse naše farane, ki nam zaradi Kristusovega imena kaj dobrega store”.
