Ob večdnevnih nizkih temperaturah lahko zamrznejo številne vodne površine, kar omogoča različne oblike rekreacije, npr. hojo, drsanje, igranje hokeja in druge aktivnosti na ledu. Vsako zimo pa se ob tem vedno znova najprej pojavita vprašanji, kdaj so zaledenele površine dovolj varne za gibanje in kako to ugotoviti.

Hoja in drsanje po ledu sta odsvetovana tudi na Juršnikovem tajhtu

Vodna površina, ki pozimi večkrat zamrzne in je potencialno nevarna, je tudi tako imenovani Juršnikov tajht v Lovrencu na Pohorju. Včasih so mu rekli tudi  “forški tajht,” nahaja pa se pod cerkvijo sv. Radegunde. Gre za ribnik, iz katerega so že pred 900 leti benediktinci lovili ribe za preživetje. Sedanji lastniki so ga pred dvema letoma očistili in nekoliko poglobili. Branko Koder nam je povedal, da je ribnik sedaj globok 2,5 metra, pozimi pa se večkrat zgodi, da po njegovi poledeneli površini otroci večkrat nekontrolirano hodijo in drsajo ter razbijajo led. “To sem sam že večkrat opazil, zato sem tudi poklical ravnateljico šole in jo na to opozoril. Šola je tako na spletu objavila opozorilo. Obvestil sem tudi policijo, postavil opozorilne table. Na tem ribniku ni bilo nikoli organiziranega drsanja, je pa menda včasih na njem mladina igrala hokej na ledu.”

Zavedati se moramo, da na ledu ni stoodstotne varnosti. Ne glede na to pa lahko z nekaj znanja fizike, ob upoštevanju lokalnih značilnosti in izkušenj ter preventivnih ukrepov podamo dokaj zanesljivo oceno dovoljene varne obremenitve ledu. Novinarska vprašanja na to temo smo posredovali na Upravo RS za zaščito in reševanje.

Kolikšna naj bi bila debelina ledu na jezerih, mlakah, potokih, … za varno hojo oziroma drsanje?

Priporočena minimalna dopustna debelina ledu, ki še dopušča gibanje po njem, je odvisna od številnih dejavnikov. Te dejavniki so debelina, trdnost, kakovost ter varnostna razdalja med objekti na ledu.

Deset centimetrov debela plast homogenega ledu običajno zadošča dovoljeni obremenitvi skupine drsalcev in posameznih sprehajalcev.

Za varno gibanje posameznika mora biti led debel od štiri do pet centimetrov. Za varno gibanje manjše skupine ljudi mora biti led debel vsaj sedem centimetrov. Pri večji debelini dovoljene obremenitve naraščajo, vendar je treba upoštevati tudi varnostno razdaljo. Deset centimetrov debela plast homogenega ledu običajno zadošča dovoljeni obremenitvi skupine drsalcev in posameznih sprehajalcev.

Drži podatek, da debelina ledu okoli 20 cm zdrži maso avtomobila?

Zavedati se je treba, da na ledu ni stoodstotne varnosti. Z nekaj znanja fizike, ob upoštevanju lokalnih značilnosti in izkušenj ter preventivnih ukrepov je možno podati dokaj zanesljivo oceno dovoljene varne obremenitve ledu. Po študiji bi maso osebnega avtomobila zdržal idealen črni led z enakomerno debelino pri 15 cm.

Je mogoče na osnovni barve, strukture ledu oceniti njegovo debelino?

Debelino ledu lahko ocenite ali natančno izmerite. Če po ledu močno udarite z nogami, koničasto palico ali kladivom in se pri tem ne prebije, je to znak, da je dovolj varen in nosilen. Natančnejšo meritev opravite tako, da izžagate kos ledu, izmerite debelino ter pregledate sestavo ledene kocke. Meritve opravite na več mestih, odvisno od posebnosti terena (velikost in globina vodne površine).

Kateri  je najbolj varen način za preverjanje debeline ledu?

Predvsem je pomembno, če led ni povsod enako debel, da opravite več meritev. Mesta za meritve prepoznate po raznih znakih: barva ledu, vidni ujeti mehurčki zraka v ledu, vidni mehurčki zraka in drugih, lahkih, predmetov pod spodnjo površino ledu, razne razpoke, sledovi razlite vode. Pri varnosti ne smemo upoštevati le lastne teže ampak kompletno obremenitev ledu v naši okolici. Kot rečeno, skupna obremenitev ne sme biti večja od vzgona ledu na isti površini! Zato je potrebno skrbeti za primerno varnostno razdaljo med posameznimi (lokalnimi) obremenitvami!

Varnostna razdalja med dvema uporabnikoma mora biti večja kot je 100-kratna potrebna minimalna debelina ledu za posameznega uporabnika!

Velja pravilo: Varnostna razdalja med dvema uporabnikoma mora biti večja kot je 100-kratna potrebna minimalna debelina ledu za posameznega uporabnika!

Kako ukrepamo v primeru, da začne led okoli nas pokati?

Če opazite, da led okoli vas poka v koncentričnih krogih, morate takoj ukrepati, saj je to znak, da je led pod vami preveč obremenjen in se bo začel pogrezati. Pomembno je, da se čimprej umaknete iz tovrstnih površin.
Če se led pod vami vdre, poskusite ostati mirni in zbrani. Razširite roke in pokličite na pomoč. Obrnite se v smer od koder ste padli v vodo in skušajte vreči vrv do najbližje osebe, ki vas lahko izvleče iz vode. Če v bližini ni nikogar, si pomagajte z vpikačem. Ko zlezete na led, ne vstanite takoj, temveč se nekajkrat zakotalite stran od odprtine, sicer se led lahko ponovno vdre.

Kako naj ravna tisti, ki želi drsalcu na nestabilni ali lomljivi ledeni plošči pomagati?

Če rešujete drugo osebo, se ji približajte leže. Če pri sebi nimate vrvi, skušajte poiskati palico, kos obleke, desko, smučko ali karkoli, s čimer bi ponesrečenca lahko zvlekli iz vode. Ko ponesrečenca izvlečete iz vode, morate preprečiti njegovo nadaljnje ohlajanje. Če je pri zavesti, ga preoblecite v suha oblačila in mu ponudite topel napitek. V hladni vodi je podhladitev pogosta in hitra. Delovanje centralnega živčnega sistema se upočasni, prizadeti težko govorijo, pozneje postanejo zmedeni in se ne odzivajo več. Takoj pokličite pomoč na številko 112.