Vladna uvedba omejitve gibanja ponoči, natančneje med 21. in 6. uro zjutraj, je prinesla policijsko uro, med državljani republike Slovenije pa dvignila nemalo prahu. Nekateri so ukrep sprejeli v skladu s težnjami omejevanja širitve virusa covid-19, uvedba je sprožila kopico vprašanj, ali je v skladu z ustavo, nekaj najbolj gorečih nasprotnikov policijske ure, pa je strnilo vrste in na organiziranih protestih izražalo svoje ostro nasprotovanje v zvezi s kakršnimikoli ukrepi. Dejstvo je, da omejitev gibanja, oziroma policijska ura, med ljudmi povzroča negativen prizvok.
Sprva za zadušitev ognja
Policijska ura je v svojem osnovnem pomenu odredba, ki določa čas, v katerem veljajo določeni predpisi. Običajno se nanaša na čas, ko se morajo posamezniki vrniti in ostati v svojih hišah ali domovih. Takšen ukaz lahko izdajo javni organi, lahko pa tudi lastnik hiše tistim, ki živijo v nekem gospodinjstvu. Policijska ura je lahko tako določena najstnikom, kdaj se morajo zvečer vrniti domov.
Pogosto je policijska ura, ki je po besedah zgodovinarke Jerneje Breznik za Večer pojasnila, element nadzora v vojnem stanju, izvaja pa se lahko tudi za zagotavljanje javne varnosti v primerih nesreč ali kriz. Zgodovina policijskih ur sicer sega globoko v 11. stoletje, saj so bile sprva namenjene preprečevanju požarov. Angleški kralj Viljem Osvajalec je namreč zapovedal, naj zvonovi ob osmih zvečer oznanijo, da morajo prebivalci v hišah, ki so bile takrat večinoma lesene takrat pokriti ogenj. Od tod tudi izvira angleški izraz za policijsko uro, »curfew«, kar sicer izhaja iz francoske fraze »couvrir le feu«. Viljem Osvajalec je sicer policijsko uro izkoriščal za preprečevanje tajnih nočnih sestankov, ki bi vodili v njegovo izdajstvo.
Angleški kralj Viljem Osvajalec je namreč zapovedal, naj zvonovi ob osmih zvečer oznanijo, da morajo prebivalci v hišah, ki so bile takrat večinoma lesene takrat pokriti ogenj. Od tod tudi izvira angleški izraz za policijsko uro, »curfew«, kar sicer izhaja iz francoske fraze »couvrir le feu«. Viljem Osvajalec je sicer policijsko uro izkoriščal za preprečevanje tajnih nočnih sestankov, ki bi vodili v njegovo izdajstvo.
Od 19. stoletja naprej služi policijska ura različnim namenom, najpogosteje pa je v vlogi nadzora državljanov, predvsem v času vojne ali državljanskih nemirov. Prvi uradni akt o policijski uri, kot jo poznamo danes, sicer izvira iz prve svetovne vojne. Britanska vladna zveza trgovcev je leta 1918 ukazala vsem trgovinam, naj ugasnejo luči do pol enajstih zvečer in s tem prihranijo pri premogu. Istočasno je v takrat novonastali Kraljevini Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki je pričela z vzpostavljanjem svojih zunanjih meja, oblast že uvedla tritedensko policijsko uro, da bi preprečila nemire na ulicah.
Policijska ura na Slovenskem
Slovensko prebivalstvo je, kot pojasnjuje zgodovinar Uroš Dokl za Večer policijsko uro poznalo že ob izteku prve svetovne vojne. 22. novembra 1918 je časnik Slovenski narod pisal o prekinitvi policijske ure, ki je v negotovih razmerah vztrajala skoraj tri tedne. Nato je bila na Slovenskem uvedena leta 1942 v času italijanske okupacije. V Mariboru smo se pred policijsko uro, prvič uvedeno v zgodovini samostojne Slovenije pred nekaj dnevi, s tovrstno omejitvijo srečali že 7. aprila 1941 med nemško okupacijo. Pri nas je takrat delovala nemška kulturna zveza, ki je skrbela za ponemčenje Maribora pod vodstvom pastorja Hans Barona. Takratnemu podžupanu Franju Žabotu je sporočil, da bodo za vsakega ubitega Nemca ustrelili deset Slovencev.
V Mariboru smo se pred policijsko uro, prvič uvedeno v zgodovini samostojne Slovenije pred nekaj dnevi, s tovrstno omejitvijo srečali že 7. aprila 1941 med nemško okupacijo. Pri nas je takrat delovala nemška kulturna zveza, ki je skrbela za ponemčenje Maribora pod vodstvom pastorja Hans Barona. Takratnemu podžupanu Franju Žabotu je sporočil, da bodo za vsakega ubitega Nemca ustrelili deset Slovencev.
Omenjena skupina je tako prevzela mestno oblast in z namenom podrejanja slovenskega prebivalstva na plakate natisnila razglas, ki je zapovedoval policijsko uro, kot piše Marjan Žnidarič v knjigi Od pekla in nazaj. Civilno oblast je 18. aprila 1941 prevzel dr. Siegfried Uiberreither in postal šef civilne uprave na Štajerskem. To mu je omogočalo popoln nadzor nad vsemi sferami javnega življenja, obenem pa je policijska ura verjetno trajala celotno vojno obdobje. Slovenci se takrat niso uprli, saj so bile sankcije zelo stroge. Ljudi so pošiljali v taborišča, kršitelje pa celo ustrelili. Skupina mladih se je takrat odločila za upora proti okupatorju in zažgala nemška avtomobila v Mariboru.
Nemalokrat znak upora in protestov, celo naravnih nesreč
Policijska ura je prav tako pokazatelj uporov in protestov, pa tudi naravnih nesreč, saj so jo razglasili po čilskem potresu leta 2010, egiptovski revoluciji leta 2011 in številnih ameriških protestih proti rasni diskriminaciji ter policijskemu nasilju nad temnopoltimi. Američani so velikokrat uvedli tudi specifične segregacijske policijske ure, po napadu na Pearl Harbour so tako omejili gibanje za državljane japonskega izvora, v južnih ameriških mestih pa so v desetletjih pred gibanjem za državljanske pravice Afroamerilčanov uvedli tako imenovani zakon sončnega zahoda. Ta je temnopoltim državljanom preprečeval gibanje in bivanje v teh mestih, zavezanih zakonom Jima Crowa in jim obenem odrekal pravno zaščito pred nasiljem sodržavljanov po sončnem zahodu.
Policijska ura je prav tako pokazatelj uporov in protestov, pa tudi naravnih nesreč, saj so jo razglasili po čilskem potresu leta 2010, egiptovski revoluciji leta 2011 in številnih ameriških protestih proti rasni diskriminaciji ter policijskemu nasilju nad temnopoltimi. Američani so velikokrat uvedli tudi specifične segregacijske policijske ure, po napadu na Pearl Harbour so tako omejili gibanje za državljane japonskega izvora, v južnih ameriških mestih pa so v desetletjih pred gibanjem za državljanske pravice Afroamerilčanov uvedli tako imenovani zakon sončnega zahoda. Ta je temnopoltim državljanom preprečeval gibanje in bivanje v teh mestih, zavezanih zakonom Jima Crowa in jim obenem odrekal pravno zaščito pred nasiljem sodržavljanov po sončnem zahodu.
V Sloveniji je bila nekakšna omejitev gibanja uvedena 1.12.1989, ko je bila Jugoslavija v anarhičnem stanju, Slobodan Milošević, ki se je prav v tistem času zavihtel na oblast, pa si je želel podrediti Jugoslavijo s popolno centralizacijo. Z organiziranimi mitingi po jugoslovanskih mestih, je zamenjeval pokrajinska in republiška vodstva, na t.i. »mitingu resnice« pa bi morale v Ljubljano priti nahujskane množice iz Kosova, Vojvodine, Srbije in Črne gore. Zaradi posredovanja oblasti, ministrstva za notranje zadeve pod vodstvom Tomaža Ertla ter uspešne akcije Sever do mitinga ni prišlo, državljani pa so se v številnih primerih sami izolirali, delno pa je gibanje omejila tudi oblast z namenom lažje preprečitve mitinga.
Foto: Srdjan Zivulovic/BOBO
Policijske ure proti širjenju virusa precedens
Omejitev gibanja oziroma policijsko uro so v prvem valu epidemije novega koronavirusa uvedle nekatere evropske države, Slovenija ne. Rekord so postavili v Srbiji in Severni Makedoniji, kjer je policijska ura ob pravoslavni veliki noči trajala kar 84 oziroma 85 ur. V Srbiji so sicer imeli omejitev gibanja ponoči, včasih pa tudi za cele konce tedna od 15. marca do 6. maja. Tudi sicer imajo policijske ure, namenjene zaustavitvi širjenja bolezni v zgodovini precedens.
Francoski cestni inšpektorji so sicer v 17. stoletju ob izbruhih kuge vsak večer pobrali ključe in prebivalce zaklenili od zunaj. Nato so poklicali vse državljane k oknom, da so jim ti sporočali podatke, o njihovem zdravstvenem stanju. Zavajanje o zdravstveni situaciji ali kršitev policijske ure sta bila kaznovana s smrtjo. Na primerih omenjene prakse je Michel Foucault zgradil svojo teorijo o primernosti epidemij za utrjevanje in povečanje državnega nadzora nad državljani.
Podobne prepovedi gibanja ponoči, oziroma policijske ure trenutno uvajajo v nekaterih evropskih držav, predvsem v večjih mestih nekaterih evropskih držav, denimo v Belgiji (od polnoči do petih zjutraj), Franciji (Pariz in še nekatera mesta od devetih do šestih zjutraj), španska prestolnica Madrid in drugo največje italijansko mesto Milano pa prav tako želita znova uvesti policijske ure. Večina omenjenih držav pa že ima, oziroma je imela razglašene izredne razmere.
V času samostojne Slovenije se je vlada z odlokom odločila za uvedbo omejitve gibanja z namenom zaustavitve širjenja okužb, hkrati pa tudi za omejitve zabav v nočnem času, ki so botrovale povečanemu številu okužb s covid-19. Globe za kršitve tega odloka se izrekajo v skladu z zakonom, ki ureja nalezljive bolezni, znašajo pa med 400 in 4000 evri. Izvajanje odloka poleg pristojnih inšpekcijskih služb nadzoruje tudi policija v okviru svojih pristojnosti. Omejitev je bila po besedah ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa sprejeta na podlagi izkušenj iz tujine.
O D L O Ko začasni delni omejitvi gibanja ljudi in omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-21. člen(1) S tem odlokom se zaradi zajezitve in obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19 začasno omeji oziroma prepove zbiranje ljudi v Republiki Sloveniji.(2) Začasno se omeji prehajanje med statističnimi regijami, razen če ta odlok določa drugače.(3) Omeji se gibanje ljudi med 21.00 in 06.00 uro, razen za primere:1. odpravljanja neposredne nevarnosti za zdravje, življenje in premoženje,2. prihoda in odhoda na delo ter izvajanja nujnih delovnih nalog,3. dostopa in nudenja storitev za nujne primere.(4) Ta odlok se ne uporablja za dejavnosti, ki se izvajajo za zagotavljanje izvajanja nalog države, samoupravnih lokalnih skupnosti in javnih služb.
Podobne prepovedi gibanja ponoči, oziroma policijske ure trenutno uvajajo v nekaterih evropskih držav, predvsem v večjih mestih nekaterih evropskih držav, denimo v Belgiji (od polnoči do petih zjutraj), Franciji (Pariz in še nekatera mesta od devetih do šestih zjutraj), španska prestolnica Madrid in drugo največje italijansko mesto Milano pa prav tako želita znova uvesti policijske ure. Večina omenjenih držav pa že ima, oziroma je imela razglašene izredne razmere.
