Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je za pomoč gospodarstvu zaradi energetske krize v letošnjem letu zagotovilo 80 milijonov evrov neposredne pomoči za subvencioniranje visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina ter 32 milijonov evrov ugodnih posojil za zagotavljanje likvidnosti podjetij v času krize. 15. novembra se je iztekel rok, do katerega so morale gospodarske družbe in drugi upravičenci vložiti vlogo za obe vrsti finančne podpore (za neposredno pomoč in ugodne kredite). Špela Mikuš v komentarju v Financah En razpis, 300 vprašanj piše o zapletenosti razpisa. Kot navaja avtorica, je agencija Spirit glede razpisa v svežnju vprašanj in odgovorov na spletni strani objavila 96 strani pojasnil, torej 307 vprašanj in odgovorov. “To je, če vemo, da gre za en razpis in en zakon, kar konkretna številka. Razumljivost, jasnost pravil in pogojev sta pač najpomembnejši, če želimo, da pomoč konča tam, kjer bi morala. Da jo dejansko pridobijo vsi upravičenci. A ni le ta pomoč, pri kateri se marsikdo lovi z razumevanjem. Zadnje čase se veliko omenja tudi razpis za turizem, kjer nekateri niti ne vedo, ali so do pomoči upravičeni ali ne. (…) Seveda ne moremo strogo trditi, da bi bolj preprosto razložena pravila pomenila, da bi bilo prijavljenih na koncu veliko več. (…) Da ne bo pomote, to ni prvič, ko ima kdo težave z bolj ali manj zapletenimi razpisi. To potem vodi v različne interpretacije, skrbi in tudi v to, da se kdo odpove pomoči, do katere bi bil sicer upravičen,” je poročal STA.

V NSi medtem ocenjujejo, da bi vlada lahko naredila več za pomoč gospodarstvu. Po besedah poslanca Jerneja Vrtovca slovenska podjetja skrbijo tako držaji energenti kot tudi zamiranje gospodarske rasti. Po Vrtovčevih besedah bi lahko bilo več narejenega tudi na področju davčnih razbremenitev. Kot je poudaril, dragi energenti bremenijo predvsem gospodarstvenike, dosedanji ukrepi vlade pa da niso šli prav veliko v to smer. Vrtovec ob tem poudarja še, da slovenska podjetja ob tem skrbi tudi gospodarsko ohlajanje in morebitna recesija.

Za komentar o dosedanjih vladnih ukrepih smo prosili prof. dr. Rasta Ovina, ekonomista, dolgoletnega rednega profesorja za področje ekonomske teorije in ekonomske politike na Ekonomsko poslovni fakulteti Univerze v Mariboru, od leta 2014 je dekan DOBA fakultete, kjer je nosilec predmetov s področja makroekonomije.

Kako ocenjujete dosedanjo pomoč države gospodarstvu?

Nisem seznanjen s podlagami, ki so jih za določitev ukrepov uporabili odločevalci. Razumljivo pa je, da si podobno, kot je bilo v času pandemije, vlade tudi v sedanjih negotovih razmerah prizadevajo preprečiti večje šoke za gospodarstvo. Upati je, da pri tem ne delajo takšnih napak kot Nemčija, ki hkrati namenja velika sredstva davkoplačevalcev za omilitev pritiskov stroškov energije, po drugi strani pa pod pritiskom zelenega lobija omejuje dostop gospodarstva do trajnostnih energetskih virov (nuklearna energija).

Kako gledate na določilo, ki od prosilcev za pomoč zahteva podpis izjave, da upravičenec cene svojih proizvodov oziroma storitev zaradi dviga cen električne energije in zemeljskega plina ni dvignil za več kot 10 odstotkov?

S tem, ko posega na trg, vlada tvega, saj uporabi denar davkoplačevalcev. Z omenjenim določilom del tega tveganja prenese tudi na koristnike pomoči.

Je predviden ukrep, da bi industrija električno energijo v 80 odstotkih kupovala po znižani in v 20 odstotkih po tržni ceni, pravi?

Noben neposredni poseg na trg ni pravi. Razumem, da se je vlada za takšne vrednosti ukrepov odločila na podlagi strokovnih podlag, ki so v obsegu kot je predviden, očitno pokazale na najboljše razmerje med stroški in koristmi.

Bi bilo potrebno narediti več na področju davčnih razbremenitev za gospodarstvo?

Če obstajajo pri vladi zmogljivosti (znanje), naj še kar razmislijo o možnostih za podporo gospodarstvu. Kot smo videli, ta vlada ne vidi koristi od zmanjšanja obdavčenja plač najproduktivnejših struktur. Uporaba sredstev davkoplačevalcev je enostavnejša naloga in po njej politiki najraje posegajo, zato naj se ministri kar posvetujejo s profesionalci znotraj svojih resorjev.

Katere ukrepe (pomoči) slovensko gospodarstvu v tem trenutku še nujno potrebuje?

Ob vsakem šoku se karte delijo na novo. To v gospodarstvu intenzivno spremljajo. Država oziroma kolektivna akcija (ekonomska politika) teh posameznih potreb ne more zaznati, še manj pa se z njimi ukvarjati. Zato je najboljši pristop, da naredi vse za povečanje konkurenčnosti domačega gospodarstva.

Smo blizu gospodarskemu ohlajanju oziroma recesiji?

Prav toliko kot Nemčija, čeprav bi se moral poznati pozitiven vpliv tega, da “še ne dohajamo” njihove okoljske strategije.

Vlada naj bi sicer ta teden potrdila nove ukrepe in usmeritve za pomoč gospodarstvu pri soočanju z energetsko krizo. Prinesli naj bi ustrezno raven cen plina in elektrike za podjetja, obenem pa subvencije gospodarskim subjektom iz javnih sredstev. Eden od teh ukrepov je tudi subvencioniranje skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo.