Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je izdala začasni sklep o ukrepih zaradi pojava visoko patogene aviarne influence oziroma ptičje gripe pri prostoživečih pticah in perutnini. Ukrepi med drugim prepovedujejo hranjenje prostoživečih vodnih ptic.

Letošnjo zimo smo v Sloveniji ponovno zaznali več primerov prostoživečih ptic, okuženih z virusom aviarne influence oziroma ptičje gripe, so objavili na spletni strani Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS). Več primerov je bilo zaznanih tudi v drugih evropskih državah in drugod po svetu. Aviarna influenca, znana tudi kot ptičja gripa, je virusna bolezen, ki lahko prizadene vse vrste ptic, tako prostoživeče kot gojene. Bolezen se med pticami prenaša kapljično, z medsebojnimi stiki med pticami, preko njihovih izločkov in preko okužene krme. Prenos je možen tudi z obutvijo in opremo, ki je bila v stiku z okuženim materialom. Viruse influence tipa A so izolirali iz več kot 100 različnih vrst prostoživečih ptic. V večini primerov je šlo za viruse nizko patogene aviarne influence (LPAI). Največkrat so virusi izolirani pri labodih, goseh, racah, galebih in čigrah. Te vrste ptic v naravi veljajo za rezervoar virusov AI.

V zadnjih nekaj letih smo bili priča večjim izbruhom H5N1, ki je povzročila veliko smrtnost med perutnino in celo nekaj smrti ljudi, ki so bili v stiku z njo. Do sedaj so bili potrjeni le zelo redki posamezni primeri okužbe človeka zaradi neposrednega stika s prostoživečo ptico. Aviarna influenca ne predstavlja resne grožnje za zdravje ljudi, vendar previdnost ni odveč, saj se virusi influence zelo hitro spreminjajo. Nima večjega negativnega vpliva na populacije prostoživečih ptic, saj so primeri večjih izbruhov v naravi redki. Prostoživeče ptice se z visoko patogeno aviarno influenco H5N1 pogosto okužijo zaradi stika s perutnino.

Na DOPPS-u vsakršno obliko hranjenja vodnih ptic odsvetujejo

Za okužbo so še posebej dovzetne vodne ptice, saj se zaradi izgube mokrišč zbirajo v večjem številu na redkih preostalih mokriščih, kar lahko povzroči hiter prenos virusa na večje število ptic. Zaradi plenjenja in konzumacije okuženega plena so za okužbo bolj dovzetne tudi ujede in nekateri oportunisti, kot so vrane in vrabci, ki imajo široko razširjenost.

Novinarska vprašanja smo posredovali Tjaši Zagoršek, varstveni ornitologinji v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.

Trenutno velja prepoved krmljenja vodnih ptic zaradi ptičje gripe. Menite, da bi morala ta prepoved veljati tudi sicer?

Hranjenje vodnih ptic ima zanje in za okolje negativne posledice, zato vsakršno obliko hranjenja odsvetujemo! Verjamemo, da imajo ljudje dobre namene, ko hranijo vodne ptice, vendar je takšno početje za vodne ptice in vodni ekosistem škodljivo. Predvsem, ker poveča število in gostoto vodnih ptic, poslabša kakovost življenjskega okolja, poveča prenos povzročiteljev bolezni med pticami, ptice izgubijo strah pred ljudmi in to posledično vodi k spremembam navad – recimo k nenavadnim izbiram lokacij za gnezdenje.

Ker ljudje večinoma hranijo vodne ptice s kruhom, ki je za njih izjemno škodljiv, lahko to vodi k razvoju bolezni in deformacij.

FOTO: JP VOKA SNAGA; Služba KP TRŠh

FOTO: JP VOKA SNAGA; Služba KP TRŠh

FOTO: JP VOKA SNAGA; Služba KP TRŠh

Koliko je krmljenje vodnih ptic dejansko pomembno za njihovo preživetje?

Biološko gledano, hranjenje nima zanje nič večjega vpliva na preživetje. Ptice si same najdejo vedno boljšo in njim primerno hrano. Namesto tega bi bilo bolj primerno naravi prijazno urejanje brežin vodnih teles, ki bi vključevalo zasaditve brežin in plitvih predelov z avtohtonimi rastlinami. Na tak način bodo vodne ptice našle zavetje ter bodo imele na voljo naravno in kvalitetno hrano.

Kakšna so vaša opažanja? S čim ljudje ponavadi krmijo vodne ptice?

Ljudje navadno hranijo vodne ptice s kruhom. Kruh je za ptice (tako vodne kot tudi manjše ptice pevke) dolgoročno škodljiv. Vsebuje kvas in sol, prav tako pa so to prazne kalorije. Ptico sicer nasiti, vendar ne dobi potrebnih vitaminov, mineralov itd. Prav tako kruh hitro splesni in plesen ni škodljiva samo za nas ljudi, ampak tudi za ptice.

Ptic (tako vodnih kot tudi ptic pevk) ne hranimo s kruhom, slano ter začinjeno hrano in ostanki človeške hrane.

Če živalim že želimo pomagati, kakšno hrano naj jim prinašamo?

Če že hranimo ptice, naj bo to z rastlinsko hrano, kajti to je tudi njihova hrana. Recimo solata in koruza bi bili v tem primeru primerni.

Prizori, ko otroci skupaj s starši krmijo labode v mestih, so postala stalnica. Je to pravo sporočilo za mlade?

Hranjenje ptic je priljubljena in zelo pogosta aktivnost, ki jo starejši počno skupaj z otroki. Zavedamo se, da je to izjemnega pomena iz izobraževalnega vidika, saj tako otrokom približamo živali. Vendar strokovno gledano, hranjenje ptic pozimi nima posebnega pomena za njihovo ohranjanje in ne poveča njihovega preživetja. Če pa že to počnemo, počnimo to tako, da pticam na dolgi rok ne škodimo. Vedno jim ponudimo njim primerno hrano, hrano, ki jo lahko najdejo tudi v naravi.

Tudi ptic pevk nikoli ne hranimo s pekovskimi izdelki

Robert Šiško, ljubiteljski ornitolog in član Civilne iniciative narava Slovenskih goric, opozarja tudi na previdnost pri krmljenju ptic gozdnega roba oziroma ptic pevk. “Gre za ptice, ki v zimskem času priletijo do krmilnic, v glavnem so to različne vrste sinic. Teh sicer ni prepovedano hraniti, ni pa nujno potrebno. Strokovnjaki so namreč ugotovili, da te ptice 80 odstotkov hrane še vedno najdejo v svojem naravnem okolju.”

Če pa se že odločimo, da jim bomo pozimi pomagali, pa velja upoštevati nekaj nasvetov. “Ptic pevk nikoli ne hranimo s tako imenovanimi pekovskimi izdelki. Opazili smo že, da so ljudje pticam nastavljali mast, ki je ostala po peki. Tega jim nikar ne dajajmo, saj je tam zraven že sol, pa tudi ostale začimbe. Odpade torej vsa začinjena hrana, tudi kruh, ki vsebuje kvas, ni primeren.”

Pomembno je, da se v krmilnicah ne zadržuje vlaga

Krmilnice je potrebno redno čistiti, pomembno je, da so izdelane tako, da se v njih ne zadržuje voda. Da to dosežemo, na vogalu spodnjega dela krmilnice zvrtamo luknje, ki bodo odvajale vodo. Kako pa je z uporabo lojnih pogač v mrežicah? “Zaradi fotografije, ki je zaokrožila po Facebooku in ki prikazuje ptico, ujeto v mrežico, sedaj priporočamo, da lojno pogačo vzamemo iz mrežice in jo postavimo v krmilnico,” odgovarja Šiško.

Najprimernejša hrana za ptice so sončnice, ki jim je potrebno obvezno dodati proso. To namreč jedo vrabci, ki vedno med sončnicami iščejo drobno hrano.

Krmilnico za ptice vedno postavimo ob rob grma, najbolj primeren je šipek, v katerem bodo ptice našle zavetje. Če krmilnico postavimo na količek sredi velikega vrta ali travnika, lahko ptice pevke postanejo plen večjih ptic plenilcev. “Najprimernejša hrana za ptice so sončnice, ki jim je potrebno obvezno dodati proso. To namreč jedo vrabci, ki vedno med sončnicami iščejo drobno hrano. Če te ne najdejo, sončnice zmečejo iz krmilnice. Za ptice z gozdnega roba, zlasti za plavčke, je primerna tudi koruza; koruzni zdrob ali cela koruza, v katero zvrtamo luknjo in jo nataknemo na vejico. Lahko pa skozi koruzo napeljemo žico in jo obesimo še najbolje pod kakšen nadstrešek, vendar dovolj visoko, da je ne doseže mačka,” zaključuje Šiško.