Po besedah ministra za delo Luke Mesca se minimalna plača letos zvišuje za 100 evrov neto na 878 evrov neto. V bruto znesku bo minimalna plača po novem znašala 1203,36 evra, kar v primerjavi z lansko, ki je znašala 1074,43 evra bruto, predstavlja 12-odstotni dvig. Stroški delodajalcev se bodo zaradi povišanja (bruto) minimalne plače povečali za 8,46 odstotka zaradi učinka najnižje osnove za plačilo prispevkov za socialna zavarovanja (1181,75 evra), ki je bila lani višja od minimalne plače. Z dvigom je vlada, tako minister, v prvi vrsti poskrbela za tiste, ki so zaradi visoke inflacije najbolj na udaru in večino svojih prejemkov porabijo za tekoče življenjske stroške.

“Ukrep pomeni poseganje na trg dela in kot takšen ruši vzpostavljanje ravnovesja”

Če v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije pozdravljajo novo določen znesek minimalne plače, pa so do povišanja precej bolj zadržani ekonomisti. Prof. dr. Rasto Ovin, dolgoletni redni profesor za področje ekonomske teorije in ekonomske politike na Ekonomsko poslovni fakulteti Univerze v Mariboru, od leta 2014 pa dekan DOBA fakultete, meni, da gre za ukrep, kako se prikupiti prejemnikom najnižjih plač, da bi se utrdil položaj Levice na političnem trgu. “Ukrep pomeni poseganje na trg dela in kot takšen ruši vzpostavljanje ravnovesja. Seveda govorim o tem, da se bo sedaj nižja plast plač izenačila z minimalno plačo, zaradi česar je pričakovati pritisk na povečanje teh plač, da bi se spet oddaljile od minimalne plače. Za gospodarstvo to pomeni povečanje stroškov.”

Pri sedanjem pomanjkanju delovne sile je odpuščanje manj verjetno, realnejša pa je grožnja, da bi lahko katera podjetja prišla pod mejo stroškov, ki jih lahko še zdržijo.

Na vprašanje, ali se bodo uresničile napovedi nekaterih gospodarstvenikov, ki pravijo, da bodo priseljeni v odpuščanja delavcev, Ovin odgovarja: “Ta grožnja delodajalcev spremlja vsako poseganje na trgu dela. Pri sedanjem pomanjkanju delovne sile je odpuščanje manj verjetno, realnejša pa je grožnja, da bi lahko katera podjetja prišla pod mejo stroškov, ki jih lahko še zdržijo, saj se bodo zaradi zgoraj omenjenega pritiska na nižje ravni plač stroški povečali bolj, kot bo to pomenilo zvišanje minimalne plače.”

Ker so trenutne okoliščine zaradi dražjih energentov, višjih stroškov vhodnih materialov, … gospodarstvu zelo nenaklonjene, nas je zanimalo, kaj višja minimalna plača pomeni za konkurenčnost podjetij. Po besedah našega sogovornika je s stališča omenjenih okoliščin čas za dvig neprimeren. “Mogoče pa je predlagatelje povečanja minimalne plače pritegnila robustnost, ki jo je prikazalo gospodarstvo, ko je kljub epidemiji in vojnemu tveganju uspelo s prilagajanjem in vzdrževanjem gospodarske rasti.”

Slovenija je že zdaj glede izenačenosti dohodkov vodilna v Evropski uniji

Bi lahko višja minimalna plača v določenih panogah oslabila rast dodane vrednosti? “Mogoče preko pritiska na stroške, kar bi oslabilo pripravljenost za investiranje v nove tehnologije. Tudi pri sedanji ravni plač Slovenija prednjači npr. pred Belgijo in Češko, saj je njihova raven glede na dodano vrednost na zaposlenega višja za več kot 20 odstotkov, kar pomeni močnejšo naravnanost na delitev kot pa na proizvodnjo. Dejstvo je, da v Sloveniji minimalna plača že sedaj za več kot tretjino presega razmerje med povprečno in minimalno plačo, kot ga imata državi, ki smo ju vzeli za primer. Slovenija je že sedaj vodilna v EU, ko gre za izenačenost dohodkov. Podjetja so to doslej financirala, je pa bilo zato manj naložb v nove tehnologije, a tudi v ljudi z znanjem. To je tvegano vsaj zaradi tega, ker ti kadri težijo k boljšim materialnim pogojem, odidejo v tujino in jih nato nimamo doma, da bi podpirali rast konkurenčnosti naših podjetij, za kar pa so pridne roke premalo, potrebno je znanje.”

Kako pa naš sogovornik komentira izjave nekaterih, ki pravijo, da si podjetja, ki niso sposobna izplačati minimalne plače, ne zaslužijo obstoja? “Takšna izjava ne sme priti od politika ali od birokrata, ki ne more dokazati, da je sposoben voditi podjetje tako, da bi lahko bila povprečna plača tako visoka, da ne bi imeli zaposlenih z minimalno plačo. Pomeni skrivanje za zidom tistih, ki pridobijo, ko država nekaj vzame enim, ki ustvarjajo več, in da drugim, ki ustvarjajo manj.”

Združenje bank: Dvig minimalne plače bo poslabšal kreditno sposobnost prebivalstva

Ne smemo pa pozabiti na še en pomemben učinek zvišanja minimalne plače, ki jo prejema okoli 90 tisoč zaposlenih. Združenje bank Slovenije, kot poroča STA, opozarja na izrazito negativne posledice na najem kreditov. Ob tem so izpostavili, da mora potrošniku v skladu s sklepom o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva po plačilu vseh obrokov iz naslova kreditnih pogodb vsak mesec ostati najmanj znesek v višini 76 odstotkov minimalne bruto plače. Če preživlja družinskega člana ali drugo osebo, mu mora ostati tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja. “Družine z minimalnimi do povprečnimi slovenskimi prihodki, ki predstavljajo večino vseh oz. 70 odstotkov zaposlenih, imajo zelo nizko kreditno sposobnost. Posameznik, ki prejema minimalno plačo, se tako rekoč v banki oz. hranilnici ne more zadolžiti,” so zapisali v združenju bank in dodali, da se lahko vsak nadaljnji evro dohodka nad minimalno plačo za anuiteto uporabi le 0,50 evra.