Epidemija Covid-19 je poudarila dolgoletne težave s kadri in prostori v domovih za starejše. Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so sicer pripravili protokole za delovanje izvajalcev v primeru okužb SARS-CoV-2 (COVID-19) na področju institucionalnega varstva, pomoči na domu, kriznih centrov in izvajanja storitve vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji.
V PKP4 je država je tako namenila 26 milijonov evrov za 550 dodatnih zaposlitev samo v domovih za starejše. Od 102 domov jih je 77 že angažiralo 117 novih zaposlenih, navajajo na ministrstvu. Po podatki za mesece oktober, ki še temeljijo na prejetih zahtevkih za dodatne kadre za mesec oktober 2020, bo dodatnih zaposlitev več kot 300.
Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so pripravili protokole za delovanje izvajalcev v primeru okužb SARS-CoV-2 (COVID-19) na področju institucionalnega varstva, pomoči na domu, kriznih centrov in izvajanja storitve vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji.
Na potrebe po dodatni kadrovski okrepitvi so s PKP5 odgovorili tudi z začasno razporeditvijo zaposlenih tam, kjer je povečan obseg dela zaradi COVID-19. Vsi začasno razporejeni so upravičeni do 20 odstotkov urne postavke osnovne plače zaposlenega.
Zagotovili so tudi dodatek za delo v sivi in rdeči coni (30 odstotkov urne postavke osnovne plače zaposlenega), ki se bo po predlogu PKP6, lahko izplačeval tudi v času razglašene epidemije. Na ta način se zaposlene dodatno nagradi za delo v rdeči in sivi coni, neodvisno od določb kolektivne pogodbe, ki v času epidemije zagotavlja osebam dodatek v višini do 65 odstotkov.
Ljudi, ki bi delali v tej podcenjeni branži, ni mogoče dobiti
A kako na omenjene ukrepe gledajo v samih domovih? Tam, kjer je težava največja in kjer se vsakdodnevno srečujejo z okužbami, pomanjkanjem kadra, izčrpanostjo in smrtjo?
“Skozi sprejete ukrepe za pomoč domovom so nam sicer sredstva namenili, ampak ljudi, ki bi želeli delati v tej podcenjeni branži, enostavno ni mogoče dobiti. Večina zdravstvenega kadra je namreč odšla na delo v tujino, kjer je nedvomno boljše plačilo ali pa so se preusmerili v kašen drug poklic, kjer so boljši pogoji dela oz. boljši delovni čas. Težavo predstavlja tudi to, da sredstva, ki so namenjena domovom prihajajo z zamiki, domovi pa v nedogled ne zmorejo “zalagati” denarja, ne za zaščitno opremo, katere cene rastejo strmo v nebo in ne za dodatke zaposlenim, ki pa si jih le ti nedvomno zaslužijo,” je za Maribor24.si povedala Barbara Gojčič iz socialne službe Doma starejših Idila.
Večina zdravstvenega kadra je odšla na delo v tujino, kjer je nedvomno boljše plačilo ali pa so se preusmerili v kašen drug poklic, kjer so boljši pogoji dela oz. boljši delovni čas.
Ob tem še dodaja, da bo posledično s tem ogrožena tudi plačilna sposobnost domov. Sami ukrepi za ureditev razmer v domovih in zajezitev epidemije zagotovo ne bodo zadoščali, s tem mislijo predvsem na psihične posledice tako na stanovalcih, ki jih nenehno selijo po hiši zaradi trenutnih razmer, kot na zaposlenih, ki so zaradi preobremenjenosti že na robu izčrpanosti.
“To so travme, ki bodo zagotovo pustile posledice na vseh nas, ki si neizmerno želimo, da bi se stvari čim prej ponovno postavile v normalo,” še dodaja. “V kolikor bi želeli na ravni države izboljšati razmere, bi morala država zagotovo poklic zdravstvenega delavca narediti bolj privlačen, med drugim tudi iz finančnega vidika,” je prepričana Gojčičeva.
Težave pri izplačilu bolniške odsotnosti
Veliko ukrepov je sicer dobrih in jih pozdravljajo tudi v SeneCura domovih v Sloveniji. Pričakujejo pa s strani države večje izplačilo dodatkov za zaposlene, ki so v tem drugem valu res preobremenjeni.
Doslej sprejeti ukrepi po njenem mnenju žal ne bodo zadoščali, saj okužbe prihajajo v dom iz bolnišnic in s strani zaposlenih. “Virus je izrazito virulenten, v domovih s tako majhnimi sobami je praktično nemogoče zajeziti okužbo. V SeneCura domovih v Sloveniji se je izkazalo zelo učinkovito testiranje vseh zaposlenih 1x tedensko, vendar tudi to ni zagotovilo, da okužbe v posameznem domu ne boali da se ne širi. Ogromno je asimptomatskih zaposlenih in stanovalcev,” je za Maribor24.si povedala Sanda Gavranovič, regijska direktorica SeneCura.
Virus je izrazito virulenten, v domovih s tako majhnimi sobami je praktično nemogoče zajeziti okužbo.
“Pojavlja se na primer tudi težava pri izplačilu bolniške odsotnosti pozitivnih zaposlenih in ob tem različne prakse v DSO-jih, zato pričakujemo tukaj poenotenje. Predvsem pa pričakujemo, da so bolniške odsotnosti zaradi COVID za zaposlene krite iz proračuna RS, saj so zelo veliko breme za delodajalca. Prav tako se nadejamo, da bodo dodatki namenjeni tudi direktorjem posameznih DSO, saj je odgovornost in psihična obremenitev v tem času za njih ogromna,” še dodaja Gavranovičeva.
170 stanovalcev, štiri diplomirane medicinske sestre, en fizioterapevt, en delovni terapevt
Zagotovo domovi potrebujejo več kadra, predvsem v zdravstveni negi. To je bilo v Sloveniji očitno in potrebno že dlje časa, še pred epidemijo, saj imamo zelo zastarele normative.
“Pomoč ukrepa države za financiranje dodatnega kadra v sociali nam je bila sicer v veliko pomoč, in to bi morali narediti tudi za kader v zdravstveni negi, čim prej. V času okužbe je nemogoče tudi slediti kompetencam v zdravstveni negi, saj ima hiša s 170 stanovalci 4 diplomirane medicinske sestre, 1 fizioterapevta in 1 delovnega terapevta.Tudi socialni delavci so zelo obremenjeni, saj je praviloma en na hišo, in če ta zboli, mora celotno komunikacijo s svojci prevzeti nekdo drug. Kader je zelo utrujen, saj delajo celodnevne izmene v popolni osebni varovalni opremi, več tednov skupaj ali več,” še opisuje kritične razmere Gavranovičeva.
Za redno testiranje zaposlenih in stanovalcev s hitrimi testi
Kot predlog Renduličeva omenja, da bi morda država lahko sprostila zadnje letnike fakultet za zdravstvo in srednjih zdravstvenih šol, da gredo v delovne procese – da zadnji letniki na primer lahko opravijo s prakso, da se morda podaljša pripravništvo… “Res pa je, da študentov iz zdravstvene nege praktično ni, naša prošnja na Zbornico zdravstvene nege je bila neuslišana. Nihče se ni oglasil,” še dodaja.
Vsekakor je po njenih besedah najboljša preventiva – redno testiranje zaposlenih in stanovalcev s hitrimi testi. Za domove bi bilo obenem veliko lažje, če bi lahko vse okužene preselili na drugo lokacijo – ali bolnišnico ali poseben dom, kamor bi lahko preselili asimptomatske stanovalce. “V praksi se je namreč izkazalo, da v primeru okužbe v hiši, rdeče cone, ki smo jih planirali v kriznih načrtih, ne zdržijo, in da je potrebno takoj organizirati oddelek z rdečo cono. Veliko je selitev stanovalcev, obveščanja svojcev – to se dogaja redno vse dni v tednu, od ponedeljka do nedelje,” še pove.
Predlagali so rešitve, a jih ni nihče poslušal
Tudi Gregor Žigon, direktor mariborskega Doma pod gorco, ocenjuje, da so bili ukrepi prepozni in na silo napisani.
“Potrebno bi bilo uvesti dovolj jasna navodila. Z vsemi protokoli in smernicami. Če pogledamo samo enega izmed zadnjih, ki je bil sprejet iz danes na jutri – glede hitrih testov, ugotovimo, da je uredba sprejeta brez vseh jasnih navodil. Sami smo že v prvem valu virusa opozarjali, da se je potrebno dobro pripraviti na drugi val in da domovi nimamo dobrih pogojev in arhitekturnih rešitev za vzpostavitev varnih rdečih con, zato bi bilo potrebno zagotoviti zunanje enote za Covid okužene. Samemu ministrstvu smo podali tudi rešitev glede prostora, vendar nas nihče ni poslušal. Seveda so nato, ko je bila sila, uvedli možnost, da direktorji domov sami poiščemo zunanje enote. Škoda, da vedno gasimo ogenj, namesto, da bi ga preprečili,” je povedal za Maribor24.si.
Sami smo že v prvem valu virusa opozarjali, da se je potrebno dobro pripraviti na drugi val in da domovi nimamo dobrih pogojev in arhitekturnih rešitev za vzpostavitev varnih rdečih con, zato bi bilo potrebno zagotoviti zunanje enote za Covid okužene.
Prav tako so opozarjali, da je potrebno preventivno testirati vse stanovalce in zaposlene v domu, saj so večinoma okuženi asimptomatski. S preventivnim testiranjem s PCR testom bi lahko dosti lažje prepoznali okužbo v samem domu in bi lahko pravočasno ukrepali, vendar bi morali s takšnim načinom testiranja pričeti še pred izbruhom, je prepričan Žigon.
Kadrovski normativi so povem zastareli
Bodo torej sprejeti ukrepi zadoščali za ureditev razmer in zajezitev epidemije v domovih? “Žal ne, za ta drugi val. Žal smo ta vlak že zamudili. Bo pa zagotovo pripomoglo v morebitnem tretjem valu, ker bodo ti ukrepi pravočasni. Premalo se dela na preventivi in premalo se posluša oziroma upošteva tisto stroko, ki dejansko dela s starostniki in je v delovnem procesu. Na starejšo populacijo se pozablja že desetletje in glede nato, da se populacija stara in da je skoraj vsak Slovenec star nad 65 let, smo na tem področju zaspali,” še dodaja Žigon.
Prav izbruh covida v domove je po njegovih besedah pokazal, kako se je domove zanemarjalo, v smislu, da se nič ni naredilo na kadrovskih normativih, ki so stari že več kot 20 let. “Naša država ima peklensko srečo, da ima v tej dejavnosti srčne ljudi, ki jim je mar in so v tej izredni situaciji pravi borci,” navaja direktor Doma pod gorco.
Vzpostaviti temelje, da bodo ljudje bolj motovirani za delo v domovih
Kaj bi bilo torej še potrebno storiti za izboljšanje razmer v domovih? Je rešitev še več denarja za kadrovske okrepitve ali kaj drugega? V prvi vrsti je po besedah Žigona potrebno urediti sistem, ki bo pravičen. Domovi so zelo kadrovsko podhranjeni in kader premalo plačan. Prav tako že več kot desetletja pričakujejo Zakon o dolgotrajni oskrbi.
“Domovi postajamo nekako poceni negovalne bolnišnice in to ni prav. Dom za starejše v pravem pomenu besede mora biti v prvem mestu dom in zato ne sme prevladovati samo zdravstveni vidik, ampak dosti večji pomen mora biti na socialnih vsebinah. Vsekakor pa domovi za starejše ne morajo spadati pod dva Ministrstva kot sedaj (Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za delo…), saj prav zaradi tega prihaja do zmede,” še pojasnjuje.
Dom za starejše v pravem pomenu besede mora biti v prvem mestu dom in zato ne sme prevladovati samo zdravstveni vidik, ampak dosti večji pomen mora biti na socialnih vsebinah.
“Ne igre samo za denar, lahko nam dajo miljone za kader, vendar problem je, da zdravstvenega kadra ni, ki bi ga lahko zaposlili, saj se je zadnja leta ta kader zanemarjalo. Zato je potrebno narediti sistemsko ureditev in vzpostaviti na novo temelje, da bodo ljudje, ki delajo v socialnovarstvenih zavodih spoštovani in motivirani, ter da bodo normativi naravnani tako, da se ne bo izvajalo samo zdravstvene nege, ampak, da bo kader imel čas tudi za socialne vsebine,” še dodaja Žigon.
V prvi vrsti je torej potrebno vzpostaviti bolj humane normative in seveda nameniti tudi več denarja za zaposlitev dodatne delovne sile.