Državni svet (DS) je konec leta pozval občinske svete, da se do 1. marca 2021 opredelijo do osnutka pokrajinske zakonodaje, ki ga je za DS pripravila strokovna skupina pod vodstvom Boštjana Brezovnika. V želji, da bi imele lokalne skupnosti dovolj časa, da pripravijo poglobljene odzive na obsežen osnutek pokrajinske zakonodaje, so namreč na zadnji seji DS javno razpravo, sprva predvideno do 1. marca, podaljšali do 1. julija. Temu je botrovala tudi epidemija koronavirusa.
Pokrajine so nova upravna struktura, ki bo zapolnila vrzel med (pre)majhnimi občinami in državo in bodo primerno mesto za nujno potrebno decentralizacijo in demokratizacijo naše države, izpostavlja strokovna skupina.
Pokrajine so nova upravna struktura, ki bo zapolnila vrzel med (pre)majhnimi občinami in državo.
Pokrajine bodo ustanovljene hkrati na območju cele države, imele bodo isti pravni status in iste naloge v vsej državi. Pokrajine bodo opravljale lokalne zadeve širšega pomena in zadeve regionalnega pomena, ki bodo določene z zakonom. Poleg tega ustava omogoča prenašanje izvajanja državnih nalog za pokrajine.
Simboli predlagane teritorialne členitve Slovenije na 10 pokrajin s posebnim statusom Mestne občine Ljubljana in Mestne občine Maribor (Grboslovje.si)
Postopen proces do leta 2030
“Zaradi večstoletne razdelitve v času Habsburžanov in Avstro-Ogrske se še danes uporablja delitev po takratnih kronskih deželah: Štajerska, Kranjska, Koroška, Goriška in Istra; deli teh ozemelj so danes izven slovenskih meja. V današnji Sloveniji so naslednje neformalne pokrajine: Gorenjska, Štajerska, Prekmurje, Koroška, Notranjska, Primorska in Dolenjska. Največja tradicionalna pokrajina je Štajerska. Imena pokrajin so sicer ustaljena, vendar je težko zarisati meje, saj se ne ujemajo s sedanjo upravno in geografsko (regijsko) razdelitvijo Slovenije,” so zapisali v Državnem svetu.
Največja tradicionalna pokrajina je Štajerska. Imena pokrajin so sicer ustaljena, vendar je težko zarisati meje, saj se ne ujemajo s sedanjo upravno in geografsko (regijsko) razdelitvijo Slovenije.
Kot predvideva osnutek, bi prenos nalog na pokrajine bi potekal postopno do leta 2030. Vsako nalogo, ki bi se prenesla v pristojnost pokrajin, pa bi morali predhodno ovrednotiti in zanjo predvideti vir financiranja. Kot temeljna vira financiranja je strokovna skupina predvidela del dohodnine in davek na dohodek pravnih oseb, a bi lahko zakonodajalec za financiranje nalog in pristojnosti pokrajin določil tudi druge finančne vire, je pojasnjeno v osnutku pokrajinske zakonodaje.
Deset pokrajin, Maribor in Ljubljana s posebnim statusom
Zadnji predlog, ki je objavljen v osnutku pokrajinske zakonodaje, predvideva deset pokrajin: Dolenjsko-belokranjsko, Gorenjsko, Goriško, Koroško-šaleško, Osrednjeslovensko, Savinjsko, Štajersko, Pomursko, Primorsko-notranjsko in Zasavsko-posavsko pokrajino. Vsako pokrajino bi vodil predsednik, izvoljen za obdobje štirih let, je navedeno v osnutku. Poseben status naj bi imeli mestni občini Ljubljana in Maribor, kjer bi pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta izvrševal mestni svet, pristojnosti in naloge predsednika pokrajine pa župan.
Poseben status naj bi imeli mestni občini Ljubljana in Maribor, kjer bi pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta izvrševal mestni svet, pristojnosti in naloge predsednika pokrajine pa župan.
Štajerska pokrajina bi obsegala naslednje občine, ki so prikazane tudi spodaj na sliki: Benedikt, Cerkvenjak, Cirkulane, Destrnik, Dornava, Duplek, Gorišnica, Hajdina, Hoče – Slivnica, Juršinci, Kungota, Lenart, Lovrenc na Pohorju, Majšperk, Makole, Markovci, Miklavž na Dravskem polju, Oplotnica, Ormož, Pesnica, Podlehnik, Poljčane, Ptuj, Rače – Fram, Ruše, Selnica ob Dravi, Slovenska Bistrica, Središče ob Dravi, Starše, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Jurij ob Ščavnici, Sveti Tomaž, Šentilj, Trnovska vas, Videm, Zavrč in Žetale.,
Predlog obsega Štajerske pokrajine (http://www.pokrajine.si/zbornik2020/mobile/index.html#p=64)
Kje bi bili sedeži ostali pokrajin?
Sedež Osrednjeslovenske pokrajine bi bil v Domžalah, sedež njenega pokrajinskega sveta v Grosupljem in sveta občin v Kočevju. Na Ptuju bi bil sedež Štajerske pokrajine, ki bi imela sedež pokrajinskega sveta v Slovenski Bistrici in sedež sveta občin v Ormožu.
Sedež Dolenjsko-belokranjske pokrajine bi bil v Novem mestu, sedež njenega pokrajinskega sveta v Črnomlju, sedež sveta občin pa v Trebnjem. Kranj bi bil sedež Gorenjske pokrajine, ki bi imela sedež pokrajinskega sveta v Škofji Loki, sedež sveta občin pa na Jesenicah. Goriška pokrajina bi imela sedež v Novi Gorici, sedež pokrajinskega sveta v Ajdovščini, sedež sveta občin v Idriji. Primorsko-notranjska pokrajina bi imela sedež v Kopru, sedež pokrajinskega sveta v Postojni, sedež sveta občin v Sežani.
Za sedež Koroško-šaleške pokrajine bi določili Slovenj Gradec, za sedež njenega pokrajinskega sveta Velenje in sedež sveta občin Ravne na Koroškem. Savinjska pokrajina bi imela sedež v Celju, sedež pokrajinskega sveta v Šentjurju, sedež sveta občin pa v Rogaški Slatini. Sedež Zasavsko-posavske pokrajine bi bil v Krškem, sedež njenega pokrajinskega sveta v Brežicah, sedež sveta občin pa v Zagorju ob Savi. Pomurska pokrajina bi imela sedež v Murski Soboti, sedež njenega pokrajinskega sveta v Ljutomeru in sedež sveta občin v Gornji Radgoni.
Slika: Predlagane teritorialne členitve Slovenije na 10 pokrajin s posebnim statusom Mestne občine Ljubljana in Mestne občine Maribor
V Mariboru pripravljajo predloge, podravski župani s pripombami, v Celju kritični
Nekatere občine imajo do omenjenega predloga odklonilno mnenje, druge spremembe podpirajo. Kaj o predlogu ureditve pokrajin menijo na mariborski občini in kakšno je njihovo mnenje?
“Mestna občina Maribor je prejela poziv Državnega sveta RS, da se do 1. marca 2021 opredeli do predlaganega osnutka pokrajinske zakonodaje (gre za sklop več zakonov). Zato smo v MOM oblikovali delovno skupino, v kateri so strokovni sodelavci iz vseh uradov mestne uprave; ti bodo predloge pogledali in se do njih opredelili ter pripravili skupna stališča. O teh stališčih bo na koncu moral odločati mestni svet, njegovo odločitev pa bomo poslali Državnemu svetu,” so pojasnili za naš medij.
Popravki občinske simbolike. Avtor: Aleksander Hribovšek, 2020.
Župani s ptujskega območja sicer soglašajo z ustanovitvijo pokrajin, še vedno ne pristajajo na predlog stroke, ki načrtuje ustanovitev štajerske pokrajine s sedežem na Ptuju, pokrajinskim svetom v Slovenski Bistrici in sedežem sveta občin v Ormožu. Ta bi zajemala celotno Podravje, z izjemo Maribora, ki bi bil ob Ljubljani občina posebnega pomena. Kot so izpostavili na decembrskem kolegiju, zahtevajo svojo teritorialno umestitev v Spodnje podravsko pokrajino in predlagajo sedež pokrajine na Ptuju, pri čemer bi sedež pokrajinskega sveta bil v Ormožu, sedež sveta občin pa v Kidričevem. Prvi pokrajinski svet takšne pokrajine z nekaj manj kot 85.000 prebivalci bi štel 30 članov, so zapisali na STA.
Šrot: Celjani se ne počutijo kot Savinjčani
Kritični so tudi na celjski občini, kjer so celjski mestni svetniki so se torkovi seji seznanili z osnutkom pokrajinske zakonodaje. Večina svetnikov nasprotuje poimenovanju pokrajine, v kateri bo Celje, za Savinjsko. Kot je na seji dejal celjski župan Bojan Šrot, se namreč Celjani ne počutijo kot Savinjčani. Po mnenju svetnikov bi bilo primernejše poimenovanje Celjska pokrajina.
Po Šrotovih besedah se bodo tudi v Slovenskih Konjicah težko poistovetili s Savinjsko pokrajino, saj skozi ta kraj ne teče reka Savinja, temveč Dravinja. Ob tem je spomnil, da so šentjurski občinski svetniki predlagali poimenovanje Savinjsko-Obsoteljska pokrajina.
Šrot je napovedal, da se bo o imenu pokrajine pogovoril z župani občin, ki bodo vključene vanjo. Izrazil pa je zadovoljstvo, da se razprava o pokrajinski zakonodaji osredotoča na vsebino in pristojnosti pokrajin. Nekateri svetniki pa so ocenili, da predlog pokrajinske zakonodaje ne ponuja debirokratizacije in razvojnega preboja, piše STA.
Pričakujejo se razprave o številu, obsegu in imenih pokrajin
Ob začetku delovanja pokrajin, predvidoma 1. januarja 2023, bi za izvajanje pristojnosti pokrajin z ukinitvijo dvotirnega upravnega sistema in prezaposlitvijo zaposlenih iz upravnih enot in nekaterih drugih upravnih sistemov po Brezovnikovih besedah zadoščala prerazporeditev finančnih sredstev v višini 167 milijonov evrov. Brezovnik pa tako glede na pripombe, ki so jih dobili v letu in pol, ko so pripravljali osnutek zakonodaje, kot tudi glede na izkušnje ob prejšnjih poskusih ustanavljanja pokrajin pričakuje, da bo tudi tokrat največ politične razprave o številu, obsegu in imenih pokrajin, je pojasnil na posvetu.
“Pokrajine bodo ustanovljene hkrati na območju cele države, imele bodo isti pravni status in iste naloge v vsej državi. Pokrajine bodo opravljale lokalne zadeve širšega pomena in zadeve regionalnega pomena, ki bodo določene z zakonom. Poleg tega ustava omogoča prenašanje izvajanja državnih nalog. Določba ustave določa način sprejemanja zakona o ustanovitvi pokrajin z dvotretjinsko večino navzočih poslancev in ob sodelovanju občin,” še izpostavljajo.
