Epidemija covid-19 je tako ali drugače močno zarezala v življenja vseh ljudi. Številni so se poleg dejanske okužbe s koronavirusom spopadali s psihičnimi težavami in socialnimi stiskami, posledice pa niso obšle niti najmlajših, ki so se zaradi zaprtja šol znašli v prej nepredstavljivi situaciji zaradi napetih medsebojnih odnosov ali ekonomskega položaja družine.

Vedno pogosteje krivci za pandemijo

Za ogrožene migrante, prosilce za azil in begunce pa je položaj še nekoliko slabši. Že tako šibke varnostne mreže propadajo, obtičali migranti ostajajo brez dostopa do podpore. V nekaterih primerih nimajo možnosti, da bi šli naprej ali se vrnili, poleg tega pa so izpostavljeni vedno večjemu tveganju za neutemeljene deportacije in pridržanja ter vse močnejši stigmi in diskriminaciji.

Francesco Rocca, predsednik Mednarodne federacije društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca (IFRC) je, kot piše Rdeči križ, ob nedavnem pogovoru z novinarji v Ženevi dejal: “Covid-19 je bil krut do vseh nas. Do migrantov pa je katastrofalen. Soočajo se s še več omejitvami glede dostopa do osnovnih storitev, ki prav nič ne pripomorejo k javnemu zdravju. Zaprtje mej nesorazmerno vpliva nanje. Soočajo se s povečanim tveganjem za deportacijo in pridržanje. Vedno pogosteje se krivda za pandemijo vali nanje.”

Covid-19 je bil krut do vseh nas. Do migrantov pa je katastrofalen. Soočajo se s še več omejitvami glede dostopa do osnovnih storitev, ki prav nič ne pripomorejo k javnemu zdravju. Zaprtje mej nesorazmerno vpliva nanje. Soočajo se s povečanim tveganjem za deportacijo in pridržanje. Vedno pogosteje se krivda za pandemijo vali nanje.

Državne organizacije Rdečega križa in Rdečega polmeseca so zaznale močno povečano ogroženost migrantov po svetu. Na primer, v Srednji Ameriki je zaradi zaprtja mej in zaostrovanja ukrepov več tisoč migrantov ujetih na nekaj točkah te kopenske ožine, med drugim v provinci Darien v Panami in v Kostariki ob meji z Nikaragvo.

V Evropi je na tisoče migrantov obtičalo v Bosni in Hercegovini, v veliki meri prav zaradi omejitev zaradi covida-19. V Grčiji je prav tako zastalo reševanje prošenj za preselitev ogroženih migrantov iz neustreznih objektov na otokih na celino, deloma tudi zaradi pandemije.

V Evropi je na tisoče migrantov obtičalo v Bosni in Hercegovini, v veliki meri prav zaradi omejitev zaradi covida-19. V Grčiji je prav tako zastalo reševanje prošenj za preselitev ogroženih migrantov iz neustreznih objektov na otokih na celino, deloma tudi zaradi pandemije.

Predsednik IFRC Rocca ob tem opozarja:“Zaradi zaprtja mej in pomankanja politične volje je več deset tisoč migrantov po Evropi, Severni Afriki in Ameriki ujeto v nevzdržni negotovosti, pogosto brez dostopa do kritične podpore za izpolnitev njihovih najosnovnejših potreb in ohranjanje varnosti.”

Kar zadeva ekonomski vpliv, predsednik Rocca opozarja, da je covid-19 “potrgal že tako tanke varnostne mreže za migrante in begunce.” V Turčiji je, na primer, nedavna raziskava IFRC pokazala, da je skoraj 7 od 10 družin sirskih beguncev izgubilo zaposlitev, medtem ko je kar štirim od petih družin dolg narasel do nevzdržne ravni.

Kar zadeva ekonomski vpliv, predsednik Rocca opozarja, da je covid-19 “potrgal že tako tanke varnostne mreže za migrante in begunce.” V Turčiji je, na primer, nedavna raziskava IFRC pokazala, da je skoraj 7 od 10 družin sirskih beguncev izgubilo zaposlitev, medtem ko je kar štirim od petih družin dolg narasel do nevzdržne ravni.

V Mariboru približno dvesto oseb z mednarodno zaščito

Migranti bivajo tudi v Sloveniji, saj je naša država največkrat tranzitna na poti do njihovih končnih destinacij, kamor se odpravijo v želji po lepšem življenju. Nemalokrat pa v Sloveniji tudi ostanejo. “Celovitega podatka, koliko migrantov biva v Mariboru, nimamo. Ocenjujemo, da v Mariboru biva 150 do dvesto oseb z mednarodno zaščito. Gre za družine in posameznike,” pojasnjuje Franci Zlatar, vodja programa migracij z organizacije Slovenska filantropija.

Gre za eno izmed organizacij, kjer se celovito ukvarjajo z migrantsko problematiko, predvsem tudi z njihovo integracijo in vključevanjem v družbo. “Razlogi za njihov prihod v Slovenijo so različni, bodisi iščejo mednarodno zaščito, če so v matični domovini preganjani, bodisi pridejo zaradi izobraževanja, dela, združitve z družinskimi člani, ki tukaj že živijo, ali pa gre za kombinacijo številnih razlogov,” dodaja Zlatar.

Razlogi za njihov prihod v Slovenijo so različni, bodisi iščejo mednarodno zaščito, če so v matični domovini preganjani, bodisi pridejo zaradi izobraževanja, dela, združitve z družinskimi člani, ki tukaj že živijo, ali pa gre za kombinacijo številnih razlogov.

Ob prihodu v Slovenijo a se migranti srečujejo z nemalo izzivi, med njimi so učenje slovenskega jezika, iskanje primernega stanovanja, zaposlitev, urejanje statusa in dokumentacije ter nenazadnje iskanje prijateljev in podpornikov, ki jim bodo pomagali vse te izzive prebroditi.

K nam prihajajo na orientacijski program in v Dnevni center za migrante. V slednjega prihajajo na nudenje učne pomoči, na prostočasne delavnice, po pomoč pri izpolnjevanju obrazcev in urejanju vsakodnevnih situacij, kot je na primer naročanje pri zdravniku, komunikacija z uradi in institucijami v lokalnem okolju.

“K nam prihajajo na orientacijski program in v Dnevni center za migrante. V slednjega prihajajo na nudenje učne pomoči, na prostočasne delavnice, po pomoč pri izpolnjevanju obrazcev in urejanju vsakodnevnih situacij, kot je na primer naročanje pri zdravniku, komunikacija z uradi in institucijami v lokalnem okolju,” pojasnjuje Zlatar. Kar nekaj obiskovalcev se kasneje aktivira kot prostovoljci, tako da potem pomagajo ostalim. Prav tako so jim v Slovenski filantropiji vedno na voljo, v primeru, da potrebujejo pogovor ali iščejo prostor, kjer bi se lahko družili s prijatelji.

V letu 2020 so tako vključili 163 uporabnikov, od tega 58 otrok in mladih do 18. leta.

Integracija odvisna od statusa in pravic v Sloveniji

“V grobem lahko rečemo, da jim nudimo psihosocialno pomoč in podporo ter pomoč pri vključevanju v novo okolje. Dnevni center zanje predstavlja tudi varen prostor, kjer so jim na voljo različne aktivnosti za kvalitetno izrabo prostega časa,” razlaga Zlatar. Slovenska filantropija migrantom nudi številne aktivnosti, med njimi so učne pomoči, pomoči pri učenju slovenskega jezika, delavnice, druženja, svetovanja, pomoči pri urejanju statusa in dokumentacije, orientacijski program, pa tudi izleti in drugo.

V veliki meri je integracija odvisna od tega, kakšen status in posledično pravice imajo v Sloveniji, pa tudi od pripravljenosti okolja da jih sprejme in njihove pripravljenosti za vključitev v okolje. Mnogi pridejo travmatizirani zaradi vojn, preganjanj, mučenja, kar so bili deležni v svoji izvorni državi. Njihova travmatiziranost pogosto znižuje zmožnost vključevanja v družbo

Vključitev migrantov v družbo na vseh nivojih je namreč odvisna od številnih faktorjev, pojasnjuje Zlatar. “V veliki meri je integracija odvisna od tega, kakšen status in posledično pravice imajo v Sloveniji, pa tudi od pripravljenosti okolja da jih sprejme in njihove pripravljenosti za vključitev v okolje. Mnogi pridejo travmatizirani zaradi vojn, preganjanj, mučenja, kar so bili deležni v svoji izvorni državi. Njihova travmatiziranost pogosto znižuje zmožnost vključevanja v družbo,” opozarja Zlatar.

V grobem lahko rečemo, da jim nudimo psihosocialno pomoč in podporo ter pomoč pri vključevanju v novo okolje. Dnevni center zanje predstavlja tudi varen prostor, kjer so jim na voljo različne aktivnosti za kvalitetno izrabo prostega časa.

Na možnost aktivnega vključevanja v družbo ima velik vpliv tudi družba sama. Ta pa nikakor ni enoznančna, kot tudi ne odnos ljudi do migrantov. Nekateri ljudje so jim naklonjeni, drugi manj. Slovenska filantropija v ta namen organizira številne dogodke. “Festival migrantskega filma, izobraževanja, seminarje in podobno, na katerih poskušamo predstaviti realnost sodobnih migracija pa tudi zgodbe migrantov, ki so prišli k nam in si tukaj ustvarjajo novo življenje,” razlaga Zlatar.

Epidemija vsakdanje izzive le še povečala

Epidemija covid-19 je imela vpliv tudi na aktivnosti, ki jih za namene integracije migrantov pripravljajo na Slovenski filantropiji. “Vse aktivnosti smo morali omejiti in jih v večini prestaviti na splet. Kar nekaj aktivnosti smo `zamrznili` za čas odlokov vlade. Veliko smo bili v stiku preko telefonov, videoklicev, socialnih omrežij. Nekatere dejavnosti, kot je tečaj slovenščine in skupinska druženja za otroke, smo izvajali prek ZOOM-a. Prek naših kanalov smo v različnih jezikih uporabnike in uporabnice redno informirali o novih statistikah in ukrepih povezanih z epidemijo covid-19,” pojasnjuje Zlatar.

Vse aktivnosti smo morali omejiti in jih v večini prestaviti na splet. Kar nekaj aktivnosti smo `zamrznili` za čas odlokov vlade. Veliko smo bili v stiku preko telefonov, videoklicev, socialnih omrežij. Nekatere dejavnosti, kot je tečaj slovenščine in skupinska druženja za otroke, smo izvajali prek ZOOM-a. Prek naših kanalov smo v različnih jezikih uporabnike in uporabnice redno informirali o novih statistikah in ukrepih povezanih z epidemijo covid-19.

Osamljenost je bila tudi pri migrantih na prvem mestu. Težava je bila neinformiranost – težko so namreč sledili vsem novostim, stalno spreminjajočim se ukrepom. “Pogosto so klicali in spraševali kaj lahko sedaj počnejo in česa ne, kdaj bo šola in podobno. Izziv je bilo tudi urejanje birokratskih zadev – kako k zdravniku, kako se naročiti, kdaj na upravno enoto. Otroci in mladostniki so potrebovali veliko pomoči in podpore pri učenju prek spleta. Posebej srednješolci, ki so na trenutke bili popolnoma obupani in so resno razmišljali da bi zapustili šolo,” razlaga Zlatar.

 Komunikacija s šolami je bila velik izziv, ker večina staršev ni vešča uporabe elektronske pošte. Drugi izziv je bilo sledenje pouku na daljavo zaradi velikega števila sorojencev, velikih družin. Težko so našli mir in tišino, da bi lahko sledili učnim uram. Tretji izziv je bilo razumevanje snovi, tudi zaradi jezikovne prepreke.

Največ so bili v stiku z mladimi in otroki, ki obiskujejo osnovno šolo. Ti so se soočali z velikimi izzivi praktično ves čas šolanja na daljavo. Prvi izziv je predstavljalo delo preko računalnikov, tablic in telefonov, bodisi jih niso imeli vsi bodisi njihovi pripomočki niso ustrezno delovali.

Tudi učitelji so se srečevali s številnimi izzivi in med poukom večinoma niso imeli časa in možnosti, da bi se posvetili še tujejezičnim otrokom. Zaradi tega je večina otrok bila v pasivni vlogi med poukom in so potem potrebovali veliko dodatne pomoči s strani prostovoljcev in prostovoljk Slovenske filantropije.

“Potem smo morali pomagati otrokom pri uporabi različnih aplikacij Zoom, Teams, e-asistent in spletne učilnice, ter jih naučiti, kako fotografirati domače naloge in izdelke ter jih posredovati učiteljem. Komunikacija s šolami je bila velik izziv, ker večina staršev ni vešča uporabe elektronske pošte. Drugi izziv je bilo sledenje pouku na daljavo zaradi velikega števila sorojencev, velikih družin. Težko so našli mir in tišino, da bi lahko sledili učnim uram. Tretji izziv je bilo razumevanje snovi, tudi zaradi jezikovne prepreke,” razlaga Zlatar.

Tudi učitelji so se srečevali s številnimi izzivi in med poukom večinoma niso imeli časa in možnosti, da bi se posvetili še tujejezičnim otrokom. Zaradi tega je večina otrok bila v pasivni vlogi med poukom in so potem potrebovali veliko dodatne pomoči s strani prostovoljcev in prostovoljk Slovenske filantropije.

Ukrepi za zamejevanje covid-19 ponekod nehumani do migrantov

V Mednarodni federaciji društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca se zaradi posledic epidemije koronavirusa še posebej posvečajo vplivu covida-19 na migrante in begunce, piše Rdeči križ. Pripravili so poročilo z naslovom Najmanj zaščiteni, najbolj prizadeti: migranti in begunci se med pandemijo covida-19 soočajo z izrednimi tveganji, v katerem so dokumentirali povečano ogroženost teh skupin v zadnjega pol leta, obenem pa izpostavili, da se zaradi pandemije obstoječi izzivi migrantov še zaostrujejo in tveganja za zdravje ter varnost še povečujejo.

V nekaterih državah so namreč že začeli opuščati načelo nevračanja. Ustavitev virusa je v interesu vseh. Od tega, kako vsaka država ravna z najbolj ogroženimi in koliko jih podpira, bo odvisno tudi, koliko se bo virus širil in kako si bo posamezna država opomogla po pandemiji.

Poročilo vsebuje številna priporočila vladam, kako naj ukrepi glede covida-19 kar najbolje varujejo vsakogar, vključno z zagotavljanjem, da se ukrepi za nadzorovanje pandemije ne zlorabijo za nehumano ravnanje z migranti in begunci.

Predsednik IFRC Rocca je ob predstavitvi izsledkov poročila opozoril, da ukrepi vlad za zamejevanje koronavirusa ne smejo vplivati na možnost, da ljudje zaprosijo za azil ali kogarkoli prisiliti, da se vrne v nevarne in škodljive razmere. “V nekaterih državah so namreč že začeli opuščati načelo nevračanja. Ustavitev virusa je v interesu vseh. Od tega, kako vsaka država ravna z najbolj ogroženimi in koliko jih podpira, bo odvisno tudi, koliko se bo virus širil in kako si bo posamezna država opomogla po pandemiji,” je opozoril Rocca.

Novela zakona o mednarodni zaščiti naj bi po mnenju predlagateljev zagotovila hitro in učinkovito mednarodno zaščito za tiste, ki jo dejansko potrebujejo, hkrati pa bi v največji meri izkoreninila zlorabo azilne zakonodaje. 

V Sloveniji odmeva tudi nedavno predlagana novela zakona o tujcih, po kateri se predvidoma zaostrujejo pogoji za bivanje tujcev v Sloveniji, o skladnosti predloga z ustavo in spoštovanju ustavne odločbe, pa je v obširnem mnenju podvomila tudi parlamentarna zakonodajno-pravna služba.

Novela zakona o mednarodni zaščiti naj bi po mnenju predlagateljev zagotovila hitro in učinkovito mednarodno zaščito za tiste, ki jo dejansko potrebujejo, hkrati pa bi v največji meri izkoreninila zlorabo azilne zakonodaje. Predlog je, tako kot novela zakona o tujcih, že dobil zeleno luč državnega zbora za nadaljnjo obravnavo, v razpravi pa so nekateri poslanci menili, da so predlagane določbe preveč restriktivne, medtem ko bi jih drugi še bolj zaostrili. K predlogu je sicer vloženo še veliko število dopolnil, v opoziciji in v nevladnih organizacijah pa so mnenja, da je predlog v nasprotju z ustavo.