Težave z ravnanjem z odpadno embalažo v Slovenji trajajo že 15 let. Spomnimo se požarov odpadne embalaže in interventnega urejanja težav iz državnega proračuna. Na evropski ravni so bile sprejete spremembe zakonodaje, ki, kot pravi Erika Oblak, vodja projekta Zaprimo krog iz društva za naravovarstvo in okoljevarstvo Eko Krog, preprosto povedano urejajo troje. “Prva je odgovornost proizvajalcev, da poskrbijo za svoje izdelke in embalažo tudi, ko ti postanejo odpadek. V Sloveniji smo imeli do zdaj deljeno odgovornost, ko smo gospodinjstva plačala zbiranje in odvoz vseh odpadkov, tudi odpadne embalaže. Ta strošek se je samo prerazporedil na velikost zabojnikov za mešane odpadke. Druga pomembna sprememba so precej višji cilji glede recikliranja plastične odpadne embalaže s sedanjih 22,5 odstotkov na 55 odstotkov. Ob tem pa so se zaostrili še pogoji glede poročanja, kjer se kot reciklirani lahko štejejo samo odpadki, oddani reciklerjem. V Sloveniji se do sedaj ni poročalo tako, natančnih podatkov o količini embalaže, ki je bila dejansko reciklirana, pa sploh nimamo. Uradno se je poročalo o več kot 60 odstotkih recikliranja, realnejše ocene pa se gibljejo okrog 33 odstotkov. Tretja sprememba je na področju plastenk, saj jih bomo do leta 2030 morali ločeno zbrati 90 odstotkov. Vse te spremembe bodo zahtevale velike prilagoditve obstoječega sistema ločenega zbiranja odpadne embalaže.”

“Kavcijski sistem se je izkazal kot najučinkovitejši”

Avstrijsko ministrstvo je glede tega pripravilo analizo štirih scenarijev. “Glede cilja 90 odstotkov ločeno zbranih plastenk so ocenili, da z obstoječim sistemom ločenega zbiranja lahko dosežejo največ 80 odstotkov, preostalih 10 odstotkov pa bi morali izločiti iz mešanih odpadkov. To bi pomenilo, da bi morali dodatno sortirati velike količine mešanih komunalnih odpadkov za izločanje 1 odstotka plastenk, kar bi predstavljalo nesorazmerno visoke stroške. Od vseh štirih scenarijev se je kavcijski sistem izkazal za najbolj učinkovitega iz okoljskega vidika, doseganja ciljev in ekonomske učinkovitosti.”

Plastenke reciklira v nove plastenke, pločevinke v nove pločevinke. Pri steklu pa povratno pošlje v ponovno polnjenje, nepovratno pa v recikliranje.

Kavcijski sistem zapira krog za odpadno embalažo za pijače. Plastenke reciklira v nove plastenke, pločevinke v nove pločevinke. Pri steklu pa povratno pošlje v ponovno polnjenje, nepovratno pa v recikliranje. Oblakova pojasnjuje: “V potrošniku vidnem delu deluje tako, da ob nakupu pijač plačamo znesek kavcije. Ta znesek je ločeno naveden od cene pijače, znesek je posebej viden tudi na računu. Vse to kupca spomni, da ima embalaža vrednost, in naj jo vrne. Ob vračilu dobimo potrdilo, na katerem je naveden znesek kavcij za vrnjeno embalažo, v trgovini dobimo lahko izplačano gotovino ali pa se za to vsoto zniža račun naslednjega nakupa.”

V ozadju pa, po pojasnilih naše sogovornice, poteka organizacija celotnega sistema. Upravlja ga neprofitna organizacija, ki združuje proizvajalce in trgovce. Financira se iz embalažnine, neizplačanih kavcij in prodaje zbranih materialov na trgu. Organizacija poskrbi za vzpostavitev mreže zbirnih mest, ki so ponavadi v trgovinah ali v njihovi neposredni bližini, potrebne transporte, sortiranje ter dostavo polnilcem in reciklerjem. Vsaka embalaža je označena z unikatno črtno kodo, ki omogoča pretok informacij o plačilih in izplačilih kavcij ter preprečuje goljufije. Ima pa še eno pomembno vlogo: podatki o tem, koliko embalaže je bilo dano na trg, koliko zbrane in koliko reciklirane, so izjemno natančni.

Pri pripravi zakonodaje so se zgledovali po drugih evropskih državah

Tovrstne sisteme uporablja že 10 evropskih držav, nekatere že več kot 30 let. Zato so izjemno dobro analizirani, njihove izkušnje pa odlična podlaga tistim državam, ki kavcijski sistem še načrtujejo. Do leta 2025 se jim bo pridružilo 15 evropskih držav, devet že naslednje leto.

Zagotovo je taka Litva, kjer so v dveh letih po uvedbi sistema s 33 odstotkov skočili na 92 odstotkov ločeno zbrane embalaže za pijače.

“Ozirali smo se predvsem po izkušnjah držav, ki imajo učinkovite sisteme, in so primerljive s Slovenijo po številu prebivalcev, poseljenosti ter ekonomskih kazalcih. Zagotovo je taka Litva, kjer so v dveh letih po uvedbi sistema s 33 odstotkov skočili na 92 odstotkov ločeno zbrane embalaže za pijače. Pri pripravi predloga zakonodaje pa smo upoštevali še rešitve drugih držav in držav, ki sistem uvajajo zdaj, in  vključujejo najnovejše izboljšave: Estonija, Romunija, Slovaška in Škotska.”

Po rezultatih vprašalnika 99 odstotkov ljudi uvedbo sistema podpira

Na vprašanje, ali smo Slovenci dovolj ekološko ozaveščeni za takšen sistem, v Eko Krogu odgovarjajo: “Smo. Ko se je uvajal sistem ločenega zbiranja odpadkov, smo ga zelo hitro posvojili, kar kaže na to, da delamo prav, če le imamo za to priložnost. Na vprašalnik, ki je objavljen na naši spletni strani ekokrog.org, je odgovorilo že skoraj 2000 ljudi in preko 99 odstotkov jih uvedbo sistema podpira. To se sklada tudi z rezultati analiz v drugih državah. V 12 državah EU je ta podpora od 60 do več kot 90-odstotna.”

Posamezniki smo na tak sistem torej pripravljeni, pripravljenost in zrelost pa morajo zdaj pokazati še politika ter embalažne družbe, proizvajalci in trgovci.

“Posamezniki smo na tak sistem torej pripravljeni, pripravljenost in zrelost pa morajo zdaj pokazati še politika ter embalažne družbe, proizvajalci in trgovci. Samo z njihovim sodelovanjem se bodo zgodile potrebne sistemske spremembe, iz katerih lahko zraste učinkovit kavcijski sistem.”

V obstoječi zakonodaji zajete zgolj kavcije za povratno embalažo za pijače

Ob tem se zastavlja vprašanje, ali je pravna podlaga za vzpostavitev kavcij v Sloveniji zakonsko urejena? Erika Oblak pojasnjuje, da so v obstoječi zakonodaji zajete zgolj kavcije za povratno embalažo za pijače. “Naš predlog pa zajame še plastenke, pločevinke in steklo, torej materiale, ki jih je preprosto reciklirati. Tako se zajame tudi do trikrat več odpadnega materiala in se ga vrne v tehnološke kroge. Za razliko od obstoječih embalažnih družb so poleg proizvajalcev v sistem vključeni tudi trgovci. Torej je tudi v tej točki potrebna sprememba obstoječe zakonodaje.”

Naš predlog pa zajame še plastenke, pločevinke in steklo, torej materiale, ki jih je preprosto reciklirati.

“Pri našem predlogu smo izhajali iz sprememb Zakona o varstvu okolja (ZVO-2), v katerem so določene osnove kavcijskega sistema. Pripravili smo predlog nove Uredbe o ravnanju z embalažo pijač, ki nato sistem podrobneje ureja. ZVO-2 je trenutno v obravnavi v parlamentu, Uredbo pa po javni razpravi sprejme vlada. Poudarjamo pa, da morajo v nadaljnjih korakih razprave sodelovati tudi proizvajalci in trgovci, saj so za uspešno delovanje sistema ključni.”

Zaradi nereciklirane odpadne plastične embalaže bomo v EU proračun letos plačali 10 milijonov evrov

Slovenija bo zaradi dajatve 0,8 evra za kilogram nereciklirane odpadne plastične embalaže v proračun EU letos plačala 10, naslednje leto pa 11 milijonov evrov. Že samo zato bi se morali potruditi reciklirati vso odpadno plastiko, ki jo lahko. “Pri kavcijskem sistemu je to res preprosto. Dobimo pa sistem, ki je cenejši za občine, ljudi in proizvajalce. Zbranega bo več materiala, ki je čist in omogoča kakovostno recikliranje v novo embalažo za hrano in pijače. Manj bo smetenja v naravi. V Nemčiji embalaže za pijače med čistilnimi akcijami praktično ni več. Pridobili bomo nova delovna mesta – na Slovaškem ocenjujejo, da jih bo kavcijski sistem ustvaril med 250-360. In nenazadnje bomo izpolnili cilje, za katere smo se dogovorili na ravni Evropske unije. Kavcijski sistem je relativno preprost in transparenten sistem, ki resnično deluje, to kažejo izkušnje mnogih držav. Upamo, da bi uvedba in izvajanje kavcijskega sistema navdahnila našo družbo, da bo poiskala učinkovite rešitve tudi na drugih področjih. Da bomo videli, da “se da”.”

Glede predloga si želijo podporo tako leve kot desne politike

Na ogledu kavcijskega sistema v Litvi so znova in znova poudarjali, da je njihov sistem tako uspešen zato, ker ga je enotno podprla vsa politika. Zaenkrat kaže, da bo tako tudi v Sloveniji, saj so ga podprle stranke LMŠ, Levica in SD, pa tudi minister za okolje in prostor  Andrej Vizjak. “Držimo pesti, da bo tako ostalo med celotnim postopkom sprejemanja zakonodaje, tudi v primeru pritiskov ali odpora embalažnih družb, proizvajalcev ter trgovcev. Kot rečeno, kavcijski sistem Slovenke in Slovenci močno podpiramo,” je še povedala naša sogovornica in ponovila, da so spremembe Zakona o varstvu okolja v parlamentarni obravnavi. Uredbo sicer sprejme vlada, a je njena usoda tesno povezana s spremembami tega zakona. “Upamo, da bo postopek v parlamentu zaključen še pred volitvami, čeprav je za to ostalo res malo časa. Minister za okolje pravi, da bi v tem primeru lahko sistem dobili že leta 2025. Če ne bo sprejet do takrat, bo po vsej verjetnosti treba po volitvah začeti spet od začetka. Zavedati se je treba, da Zakon o varstvu okolja ureja še celo vrsta drugih področij. Naša prioriteta je zakonodaja, ki ponuja kakovostne, učinkovite rešitve, in držimo pesti, da bodo takšne tudi hitro sprejete.”