Zaradi vojne v Ukrajini se Evropa, ki je močno odvisna od energentov z ruskega trga, že dalj časa sooča z energetsko krizo. Ker so se tveganja v zadnjem obdobju še povečala, je Vlada Republike Slovenije v juliju razglasila prvo stopnjo ogroženosti na področju proizvodnje električne energije. Kmalu zatem so v Premogovniku Velenje, Tešu in Holdingu Slovenske elektrarne začeli proučevati možnost za povečanje strateških zalog premoga. To pa, kot so nam povedali v velenjskem premogovniku, ki že skoraj 150 let zagotavlja edini lastni energent za proizvodnjo električne energije – premog, ni mogoče narediti čez noč. Vprašanja na to in ostale teme, povezane s trenutno energetsko krizo, smo naslovili na Službo za odnose z javnostmi Skupine Premogovnik Velenje.

Ali drži informacija, ki je v javnost prišla ob obisku predsednika vlade v velenjskem premogovniku, da je na deponiji premoga zalog le za dva tedna?

Zalog premoga je v pridobivalnem območju Premogovnika Velenje dovolj še za 20-30 let delovanja in ne zgolj za 19 dni, kolikor je izkopanega premoga na deponiji. Razlikovati je treba med zalogami izkopanega premoga, ki se nahajajo na deponiji premoga, in odkopnimi zalogami, ki jih imamo v našem pridobivalnem območju. V skladu z Elaboratom o zalogah premoga Premogovnika Velenje znašajo aktualne odkopne zaloge na dan 31. 12. 2021 102.170.000 ton in glede na predvideno dinamiko odkopavanja zadoščajo za normalno obratovanje Premogovnika Velenje še vsaj 20-30 let.

Naj pojasnimo, da je v obdobju zadnjih dveh let količina zalog premoga na deponiji v povprečju zadoščala za 18 dni obratovanja TEŠ-a (v petih letih pa največ za 32 dni). Povprečni dnevni izkop premoga v Premogovniku Velenje znaša nekaj več kot 10.000 ton na dan, kar pomeni, da, če bi prišlo do neobratovanja premogovnika, bi se trenutno razpoložljive zaloge premoga na deponiji porabile v približno 19 dneh. Poleg tega je zaradi izredno sušnega obdobja v letošnjem letu v Sloveniji slaba hidrologija, s čimer je seveda povezana nizka proizvodnja električne energije v DEM-u. HSE je skupaj s Termoelektrarno Šoštanj in Premogovnikom Velenje ta manko pokrival z dodatno proizvodnjo v TEŠ-u, zaradi česar je deponija nižja, kot bi bila v drugačnih razmerah.

Premogovnik Velenje je v letošnjem letu do 27. septembra 2022 izkopal nekaj čez 2.000.000 ton premoga, kar je skladno z letnim načrtom.

Koliko premogovnih (odkopnih) polj in premogovnih glav je trenutno v funkciji?

Premog iz jam Premogovnika Velenje zadnja leta pridobivamo na dveh odkopnih ploščah, in sicer v jami Pesje in v jami Preloge. Na obeh ploščah smo trenutno na globini okoli 500 metrov pod zemeljskim površjem. Pri proizvodnji premoga smo že nekaj let osredotočeni zgolj na ti dve odkopni polji, proizvodnja premoga pa že zadnjih dvajset let v povprečju poteka z dveh odkopov hkrati. Premog trenutno pridobivamo z dveh odkopov, in sicer na koti –110/B in -110/D, ki smo ga zagnali 13. septembra 2022. V pripravi je že tudi novi odkop na -110/C, ki bo začel obratovati v prvi polovici novembra in bo zagotavljal proizvodnjo premoga do konca tega in na začetku prihodnjega leta.

Na kak način lahko povečate proizvodnjo v premogovniku?

Zavedati se je treba, da je v tako zahtevnem delovnem procesu, kot ta poteka pri nas, nemogoče »čez noč« dvigniti proizvodnjo premoga. Vsi naši proizvodni načrti so načrtovani nekaj let vnaprej in temeljijo na geoloških danostih in tehničnih zmogljivostih. Žal smo v Premogovniku Velenje tehnično omejeni glede letnega izkopa premoga, za katerega ocenjujemo, da s tolikšnim številom zaposlenih v proizvodnem procesu ne more preseči 2,7 milijonov ton izkopanega lignita v tako kratkem časovnem obdobju. Za potrebe dodatnega odkopnega polja je potrebno izdelati približno 6000 metrov dodatnih novih jamskih prog in objektov, šele nato se lahko na teh območjih začne z izkopavanjem premoga. Ker bi bilo potrebno te aktivnosti izvajati vzporedno z že zastavljenimi načrti, bi potrebovali dodatne kvalificirane zaposlene. Pri tem pa je treba izpostaviti dejstvo, da ima naša panoga že nekaj let kroničen primanjkljaj kadra, saj se mladi za rudarske poklice praktično ne odločajo več. Posledično ocenjujemo, da priprava novega odkopnega polja terja vsaj tri leta in dodatno število zaposlenih.

Bi lahko bila Slovenija v primeru, da pride do udora ali kakšne druge rudarske nesreče brez premoga?

Kljub temu da Premogovnik Velenje velja za enega najsodobnejših rudnikov v Evropi, se je potrebno zavedati, da zaradi specifike dejavnosti, ki se odvija 500 metrov pod površjem zemlje, v jami še vedno lahko pride do dogodkov in izrednih razmer, ki se jih kljub najsodobnejši tehnologiji ne da predvideti. Imamo vzpostavljen VTIS – varnostno-tehnološki informacijski sistem, preko katerega 24 ur dnevno spremljamo vse bistvene parametre v jami, prepoznane imamo vse potencialne nevarnosti in ukrepe, ki jih dosledno izvajamo, da do njih ne prihaja oziroma če pride, ravnamo v skladu z njimi za čim hitrejšo odpravo posledic. Če damo za primerjavo – če bi na površju Zemlje prišlo do silovitega potresa, bi ravno tako vsa javna infrastruktura prenehala delovati – vsaj začasno.

Koliko delavcev je zaposlenih v premogovniku, kako rešujete pomanjkanje delovne sile?

Na dan 31. 8. 2022 je bilo v Premogovniku Velenje 1.170 zaposlenih. Še v letu 2021 so bile vse usmeritve, ki smo jih prejeli s strani lastnika, države in EU, da mora Premogovnik Velenje prenehati delovati najkasneje do leta 2033, da moramo zmanjševati število zaposlenih, znižati proizvodnjo premoga, zaradi česar je danes še toliko zahtevnejše obrniti ta trend. Tudi iskanje ljudi, ki jih moramo dodatno zaposliti, vzame svoj čas, saj jih na trgu praktično ni možno dobiti, če vemo, da na trgu pravzaprav ni brezposelnih, jama pa ima ob tem še svoje zakonitosti in pogoje, katerih vsi potencialni kandidati ne izpolnjujejo. Kljub temu smo se v preteklih mesecih intenzivno lotili iskanja primernega kadra (več kot 30 ljudi smo zaposlili iz Bosne in Hercegovine), s čimer bomo ob novih dejstvih še intenzivneje nadaljevali tudi v prihodnje.

Kako komentirate izjavo predsednika vlade, da naj Slovenija nemudoma začne z aktivnostmi za uvoz premoga? Je to rešitev?

Kot že zgoraj omenjeno, je Premogovnik Velenje trenutno omejen na letno proizvodnjo premoga v višini okoli 2,7 milijonov ton – višine proizvodnje čez noč ne moremo povečati, saj potrebujemo za izgradnjo novega odkopa približno tri leta. Zaradi navedenega smo skupaj s HSE in TEŠ v skladu z usmeritvami Vlade RS, da povečamo strateške rezerve energentov, začeli preučevati tudi možnost uvoza premoga.

Je letnica 2033, ko predvidevamo izstop iz premoga, prezgodnja?

Premogovnik Velenje je s tehničnega vidika sposoben odkopavati premog tudi po letu 2033, vendar le ob pogoju zadostnih vlaganj v prihodnjih letih tako v opremo kot v zaposlene. Odločitev za morebitno podaljšanje odkopavanja bo morala biti sprejeta čim prej oziroma najkasneje do leta 2025, kar omogoča izdelavo jamske infrastrukture za potrebe odkopavanja po omenjeni letnici. Glede na energetsko krizo, ki je zajela ne le Slovenijo in Evropo, ampak cel svet, bi bilo smotrno čim prej sprejeti optimalne rešitve, ki bi omogočale čim večjo samozadostnost in najvišjo možno stopnjo energetske neodvisnosti naše države.

Kako poteka sanacija posledic letošnjega stebrnega udara?

Precejšnjo škodo v Premogovniku Velenje je 25. julija letos povzročil stebrni udar – ta po prvih grobih ocenah znaša približno 15 milijonov evrov; v odpravo njegovih posledic bo predvidoma vključenih med 60 in 70 ljudi najmanj leto dni. Po pregledu nastale škode ugotavljamo, da je približno 500 metrov jamskih objektov popolnoma uničenih, nekaj čez 500 metrov objektov je uničenih do te mere, da je potrebna pretesarba, saj so trenutno neuporabni ali uporabni v zelo omejenem obsegu, približno 350 metrov jamskih objektov ter 10 križišč pa je poškodovanih do te mere, da jih je prav tako potrebno sanirati.

V Premogovniku Velenje smo se takoj lotili odpravljanja posledic udara in sanacije nastale škode. Od 22 poškodovanih objektov smo trenutno v fazi sanacije drugega objekta.

V Mestni občini Velenje uvozu premoga niso naklonjeni

Peter Dermol, župan Mestne občine Velenje, je na drugi strani napoved predsednika vlade o uvozu premoga ocenil za nezaslišana, saj je mestni svet na seji pred dvema letoma sprejel sklep, da uvozu premoga v občini nasprotujejo, tudi sam temu ni naklonjen. Ob tem je izrazil razočaranje, ker lokalna skupnost ni bila vključena v uvodne pogovore.

V kabinet velenjskega župana Petra Dermola smo v zvezi s tem posredovali novinarska vprašanja. Odgovore je pripravila Aleksandra Forštner, univ. dipl. politologinja, vodja kabineta župana.

Župan je med drugim izrazil razočaranje, ker lokalna skupnost ni bila vključena v uvodne pogovore. Bo v prihodnje vendarle vključena?

V Šaleški dolini smo v vse zgodbe z energetsko krizo zelo vpeti. Mi smo tisti, ki nosimo posledice vseh pomembnejših odločitev na tem področju. Zato vztrajam, da smo tudi mi tisti, ki moramo biti aktivno vključeni v vse odločitve, ki se odvijajo na območju naše občine. In uvoz premoga je zagotovo ena teh odločitev. Že pred tedni je župan pozval vse akterje na področju energetike, da v pogovore vključijo tudi lokalno skupnost. O tem je pisal tudi predsedniku vlade in ministru za infrastrukturo. Šaleška dolina je vedno ščitila energetski sistem, zagotavljala električno oskrbo državljank in državljanov.

Vsa leta se v Šaleški dolini kopa in kuri premog, ob tem pa nastajajo posledice za naše okolje. V podnebni sklad se stekajo milijoni evrov, od katerih Velenje ni imelo nikoli nič. Niti enega degradiranega zemljišča nismo sanirali iz teh sredstev, tudi državne ceste so v katastrofalnem stanju, pa kljub številnim našim pozivom do danes nihče s strani države še ni ukrepal. Potrebno je spoštovati premogovništvo in tiste, ki skrbijo, da imamo električno energijo.

O vsem tem se je župan pred dnevi pogovarjal s predsednikom vlade dr. Robertom Golobom, ki je zagotovil, da je uvoz premoga samo začasne narave, dokler v Premogovniku Velenje ne bodo zmogli zagotavljati zadostnih količin premoga, ki ga potrebujemo za nemoteno električno oskrbo države. Župan je izrazil razočaranje, da so to odločitev sprejeli brez soglasja lokalne skupnosti. Predsednika je tudi seznanil s sklepom Sveta Mestne občine Velenje, ki smo ga sprejeli pred dvema letoma in s katerim smo izrazili nestrinjanje z uvozom premoga in mimo katerega lokalna skupnost ne more delovati.

Kakšna so pričakovanja glede pogovorov? Zakaj prevladuje strogo nasprotovanje uvozu premoga?

Pričakujemo, da nas bo država vključevala v aktivnosti, ki kakorkoli zadevajo našo občino, našo regijo. Župan je imenoval tudi skupino za civilni nadzor nad uvozom premoga, ki jo bo vodil dr. Franc Žerdin in ki jo podpira tudi predsednik vlade. Obenem pa je tudi izrazil zahtevo, da energetske družbe začnejo aktivno sodelovati s civilnim nadzorom in da predočijo vse potrebne podatke, zato da bomo lahko v vsakem trenutku vedeli, kaj se z uvozom dogaja in o tem seznanili občanke in občane.

Zavedamo se, da so se razmere spremenile, vendar moramo zastopati interese svojih občanov.

V kakšno smer gredo na nivoju lokalne skupnosti sprejeti ukrepi?

V sredo, 21. septembra, smo v Velenju pripravili mednarodno konferenco, na kateri smo se pogovarjali o različnih možnostih za preobrazbo našega daljinskega ogrevanja. Na konferenco, ki je potekala v živo in preko spleta, so kot govorci vabljeni predstavniki Evropske komisije, Evropske investicijske banke, pristojnih ministrstev ter predstavniki prijateljskih mest iz EU in Balkana. Projekt preobrazbe daljinskega sistema zajema tri sklope. Potrebno je sprejeti ukrepe za zmanjšanje porabe toplotne energije; optimizirati obstoječi sistem, da zmanjšamo izgube ter preidemo na nizkotemperaturni režim, kar je nujno, da lahko v sistem vključujemo obnovljive vire toplote. Nato pa sledi še postavitev novih postrojenj proizvodnje obnovljivih virov energije ter priključitev v sistem, ki bo stabilen, ekonomsko vzdržljiv ter prijazen do okolja.

Stremimo k celostnemu zelenemu prehodu in ponosni smo, da smo bili izbrani v Misijo EU 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest. Intenzivno pripravljamo razvojne projekte, aktivno sodelujemo v različnih delovnih skupinah (tudi na nivoju Evropske unije), da bomo lahko izpeljali kakovostno in pravično prestrukturiranje regije. Zavedamo se, da bo eden ključnih projektov preobrazba sistema daljinskega ogrevanja, saj moramo v naslednjih letih preiti na nov vir, kar bo tako z vidika financ kot izvedbe zelo zahtevno.

Mestna občina Velenje je na pomembnem razpotju, saj je pred nami izredno zahtevno obdobje prestrukturiranja, ki se ga kljub številnim izzivom veselimo, saj ga vidimo kot priložnost za nadaljnji razvoj. Kot priložnost za nova delovna mesta in privabljanje novih investitorjev na naše območje. Izzivov se ne bojimo in smo na njih pripravljeni.