Slovenija

DNEVNA: Bodo večje naprave za skupnostno samooskrbo zamenjale male sončne elektrarne?

Damjan Veršič, 03.08.22 ob 00:43

Vprašanja o tem, kako v praksi zagotoviti napovedano večjo energetsko neodvisnost in zeleni prehod, smo naslovili na državno energetsko podjetje SODO.

DNEVNA: Bodo večje naprave za skupnostno samooskrbo zamenjale male sončne elektrarne?

Potem ko je predsednik vlade dr. Robert Golob napovedal pospešeno izvajanje aktivnosti pri zagotavljanju večje energetske neodvisnosti in zelenega prehoda, smo na državno energetsko podjetje SODO, ki izvaja gospodarsko javno službo sistemskega operaterja distribucijskega omrežja z električno energijo in ima sedež v Mariboru, naslovili nekaj vprašanj. Zanimalo nas je, kako potekajo aktivnosti pri nujnih investicijah v elektrodistribucijsko omrežje, ali sta pristojni minister in Slovenski državni holding seznanjena s stanjem na področju realizacije investicij in ali lahko odjemalci pričakujejo izboljšanje razmer na področju prejema soglasij za postavitev lastnih fotonapetostnih elektrarn. Zastavlja se tudi vprašanje, s katerimi ukrepi bomo zagotovili priključitev velikih zadružnih fotonapetostnih elektrarn v elektrodistribucijsko omrežje, kar je napovedal predsednik vlade, in ali bi morala elektrodistribucijska podjetja v preteklih letih na račun nižjih dobičkov več investirati v nadgradnje distribucijskih omrežij.

SODO nima pristojnosti glede razporejanja dobičkov v elektrodistribucijskih podjetjih

Iz podjetja SODO so nam sporočili, da morajo kot distribucijski operater poleg obratovanja zagotavljati vlaganja tako v obstoječe omrežje kot tudi njegovo krepitev in posodobitve. “Sredstva razporejamo učinkovito v smeri zanesljive oskrbe z električno energijo za vse uporabnike distribucijskega sistema. Skladno z zakonodajo (69. člen Zakona o oskrbi z električno energijo, Uradni list RS, št. 172/21) so podpisane pogodbe o najemu elektrodistribucijske infrastrukture in izvajanju storitev za distribucijskega operaterja električne energije na ozemlju Republike Slovenije med družbo SODO d. o. o. in posameznimi elektrodistribucijskimi podjetji: Elektro Celje d. d., Elektro Gorenjska d. d., Elektro Ljubljana d. d., Elektro Maribor d. d., Elektro Primorska d. d.. Omenjena podjetja o investicijah poročajo nadzornemu svetu (torej tudi SDH) o svojem poslovanju. SODO glede na zakonodajo nima pristojnosti na razporejanje dobičkov v teh podjetij.”

V letošnjem letu  bo zaradi znižanja tarif omrežnina za distribucijski sistem znižana za 69,4 milijonov evrov.

Nadalje pojasnjujejo, da že sama rast porabe in skupnega števila poslovnih in gospodinjskih odjemalcev zahteva konstantne naložbe v omrežje. “Distribucijski operater, družba SODO skupaj z elektrodistribucijskimi podjetji, neprestano vrši vlaganja v razvoj in krepitev omrežja in prav zaradi teh vlaganj smo lahko večino proizvodnih naprav iz razpršenih virov do sedaj vključili. SODO spremlja realizacija letnih poslovnih načrtov, ki se je v preteklih letih vseskozi povečevala, v letošnjem letu pa bo zaradi znižanja tarif omrežnina za distribucijski sistem znižana za 69,4 milijonov evrov. Omenjeni izpad prihodkov vsekakor predstavlja velik pritisk na realizacijo načrtovanih investicij.”

Delež zavrnjenih soglasij za postavitev lastnih fotonapetostnih elektrarn bo po ocenah znašal do 20 odstotkov

Družba SODO zato skupaj z elektrodistribucijskimi podjetji išče možne rešitve, da se investicije kljub izpadu izvedejo ali zamaknejo v naslednje poslovno leto. Kratkoročno pa tolikšen izpad sredstev za investicijska vlaganja pomeni tudi zamik investicij, povezanih s priključevanjem večjega obsega obnovljivih virov energije (OVE). “Ocenjujemo, da bo delež zavrnjenih soglasij za priključitev ob takšnem prirastu, s katerim se soočamo trenutno, tudi do 20 odstotkov. Na navedene posledice so elektrodistribucijska podjetja še pred sprejetjem zakona opozorila Državni zbor RS, Ministrstvo za infrastrukturo, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Slovenski državni holding in Agencijo za energijo. V preteklih letih so se vlaganja vseskozi povečevala, vendar je z zahtevami po priključitvi proizvodnih naprav za individualno samooskrbo razkorak med zahtevami in stanjem omrežja prevelik. Zaradi uvedbe samooskrbe z letnim netiranjem, elektrifikacije ogrevanja in prometa se je spremenil način rabe energije, ki vpliva na koncept načrtovanja in obratovanja in zahteva dodatne finančne, tehnične in človeške vire. O problematiki realizacije investicij sta tako javnost kot pristojno ministrstvo obveščena. Potrebne naložbe v elektrodistribucijskem sistemu opredelimo v naložbenem načrtu, ki je eden izmed vhodnih podatkov pri določitvi regulativnega okvira za določitev omrežnine. Metodologijo za izdelavo naložbenega načrta, ki se izdeluje od leta 2016 naprej, predpisuje energetski regulator, Agencija za energijo.”

Število vlog za izdajo soglasij za priključitev in deleži zavrnitev in omejitev za proizvodne naprave za samooskrbo

SODO je za petletno obdobje (2023-2027) agenciji v potrditev posredoval naložbeni načrt v višini 801 milijon evrov, s katerim se bodo vlaganja v razvoj omrežja še dodatno pospešila.

Na spodnji sliki je z zeleno črto prikazan trend rasti realizacije letnih poslovnih načrtov v obdobju 2015-2021.

Razmerja med naložbenimi načrti, na njihovi podlagi izdelanimi letnimi poslovnimi načrti in realizacijo naložb

Omrežje bilo v preteklosti zasnovano za sočasni odjem z močjo 1 kW na posameznega gospodinjskega odjemalca

Zaradi obsega omrežja, njegovega umeščanja ter potrebnih finančnih in človeških virov omrežja ni možno nadgraditi/posodobiti v kratkem času. Za vsako rekonstrukcijo je najprej potrebna analiza stanja omrežja, pridobivanje dokumentacije, služnostnih pogodb ipd. Omrežje je bilo v preteklosti načrtovano za sočasni odjem z močjo 1 kW na posameznega gospodinjskega odjemalca, kar v praksi zadostuje za potrebe oskrbe z električno energijo, saj odjem električne energije pri gospodinjskih odjemalcih ne poteka sočasno s polno močjo. Sončne elektrarne za samooskrbo gospodinjstev ob sončnem vremenu oddajajo v omrežje sočasno, kar pomeni obremenitev, ki nekajkrat presega vrednost, za katero je bilo omrežje načrtovano/dimenzionirano. Podoben problem nastopi ob sočasnem odjemu iz omrežja v primeru množičnega ogrevanja z uporabo električne energije ( npr. s toplotnimi črpalkami) ali polnjenja električnih vozil.

“V naslednjih letih tudi ob povečanih vlaganjih pričakujemo povečevanje deleža zavrnjenih soglasij za priključitev proizvodnih naprav za individualno samooskrbo”

Distribucijski operater, družba SODO, skupaj z elektrodistribucijskimi podjetji neprestano vrši vlaganja v razvoj in krepitev omrežja in prav zaradi teh vlaganj so lahko, kot so še povedali, večino proizvodnih naprav iz razpršenih virov vključili. “Delež zavrnjenih vlog za izdajo soglasij za priključitev samooskrbnih naprav narašča, kar ni posledica zamud pri vlaganjih, temveč je obseg vlog in s tem priključevanje proizvodnih naprav začel presegati razpoložljivi obseg kapacitet v omrežju, kar v posameznih delih omrežja že pomeni prenasičenost s proizvodnimi napravami. Potrebno je poudariti, da ima omrežje svoje fizikalne omejitve, prav tako so kadrovske zmožnosti podjetij omejene ob večkratnem povečanju števila samooskrbnih proizvodnih naprav. Praktično ni distribucijskega omrežja, ki bi lahko takoj in na vseh lokacijah zagotavljalo vključitev novih proizvodnih naprav. V prihodnosti se bomo s prehodom na aktivna omrežja ob veliki informatizaciji/spoznavnosti omrežja temu lahko približali, vendar pa bo cena za uporabo omrežja časovno odvisna glede na zasedenost omrežja. V naslednjih letih tudi ob povečanih vlaganjih pričakujemo povečevanje deleža zavrnjenih soglasij za priključitev proizvodnih naprav za individualno samooskrbo.”

Rešitev je v skupnostni samooskrbi

V SODU so še pojasnili, da se zavedajo pomena ustrezno zmogljivega distribucijskega omrežja za omogočanje zelenega prehoda, je pa nujen konsenz vseh deležnikov, kaj je za nas kot družbo pri zelenem prehodu najbolj optimalno. “Razumljivo je, da je za gospodinjskega odjemalca lastna elektrarni na njegovi strehi, ki na dolgi rok prinaša ugodnejšo ceno oskrbe z električno energijo, privlačna rešitev. Vzporedno je potrebno pri povečevanju deleža obnovljivih virov energije iskati rešitve v smeri umeščanja večjih proizvodnih enot na lokacije, kjer obstoječe omrežje to že omogoča (večji industrijski in infrastrukturni objekti, degradirana območja, ipd.). To pomeni, da lahko brez dodatnih vlaganj v omrežje oz. z zelo majhnimi vložki že z obstoječim omrežjem zagotovimo večjo energetsko neodvisnost za slovenske odjemalce. Zakonodaja omogoča skupnostno samooskrbo, ki predstavlja proizvajanje električne energije iz obnovljivih virov energije za celotno ali delno pokrivanje potreb vsaj dveh končnih odjemalcev z eno ali več napravami za samooskrbo. Proizvodna naprava za skupnostno samooskrbo se lahko zgradi na stavbi, v kateri se bo porabil del proizvedene električne energije ali pa se zgradi na drugi poljubni lokaciji. Proizvedeno električno energijo iz proizvodnih naprav porabijo končni odjemalci, vključeni v določeno skupnostno samooskrbo ne glede na njihovo lokacijo. Vsakemu članu skupnosti pripada določen delež proizvedene električne energije glede na ključ delitve proizvodnje, ki ga sporočijo elektrodistribucijskemu podjetju. Vzpostavitev skupnosti bo zagotovila neodvisen vir električne energije iz obnovljivih virov širšemu krogu odjemalcev in predstavlja pomemben korak s smeri zelenega prehoda.”