Z 11. aprilom 2020 je postal veljaven 3 milijarde evrov vreden paket ukrepov, namenjen omilitvi posledic epidemije, znan tudi kot prvi protikoronski zakon.

Tako so postali veljavni začasni ukrepi za omilitev posledic epidemije iz prvega protikoronskega paketa, in sicer na področju dela in plačevanja prispevkov za socialno varnost, socialnega varstva, pravic iz javnih sredstev in uveljavljanja pravic iz naslova starševskega varstva, zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, davkov, javnih financ, plač v javnem sektorju in gospodarskih družbah v neposredni in posredni večinski državni lasti.

Nadalje kmetijstva, gozdarstva in prehrane, upravljanja z vodami, varstva okolja, kulture, znanosti in raziskovanja, preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, zavarovalništva in trga finančnih instrumentov, javnega naročanja, pogodbenih kazni, izvršbe in osebnega stečaja, izvajanja javnih storitev, finančnega poslovanja podjetij, postopkov zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja, oprostitev plačila storitev RTV signala in dodatnih pooblastil policije.

Država je delavcem in delodajalcem priskočila na pomoč z nadomestili za čakanja na delo in z oprostitvijo plačila prispevkov za socialno varnost za delavce, ki so napoteni na začasno čakanje na delo ali zaradi višje sile ne morejo opravljati dela. 

328.780 upokojencev z nizkimi pokojninami je prejelo enkratni solidarnostni dodatek, izplačan v treh različnih višinah (300, 230 in 130 evrov) v odvisnosti od višine pokojnine. Podaljšal se je rok za vlaganje vlog za priznanje pravic po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih in za uveljavljanje pravic iz javni sredstev. Veljavnost vseh pravic iz javnih sredstev (denarna socialna pomoč, varstveni dodatek, otroški dodatek in druge, ki iztečejo 31. marca ali kasneje) se je mesečno podaljšala za en mesec. Dodatek za veliko družino bo višji.

Dopolnitve prvega paketa, ki veljajo od 1. maja 2020 so zbrane in predstavljene tukaj.

Drugi paket za ohranitev delovnih mest

Prvega maja 2020 je stopil v veljavo Zakon o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 (#PKP2). Cilj zakona je podjetjem omogočiti oživitev njihove investicijske aktivnosti in s tem ohranitev delovnih mest, vreden pa je 2,8 milijarde evrov. 

Nekaj dopolnitev prvega paketa, ki jih je vključeval drugi koronski zakon:

  • Tisti, ki so izgubili delo v času epidemije, prejmejo začasno nadomestilo plače v višini 513,64 evra bruto mesečno; vlogo oddajo območnemu zavodu za zaposlovanje.
  • Do nadomestila plače za delavce so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo prihodki letos upadli za več kot 10 odstotkov glede na 2019.
  • Do nadomestila plače in plačila socialnih prispevkov za delavce, ki so na začasnem čakanju na delo so upravičene tudi humanitarne in invalidske organizacije.
  • Enkratni solidarnostni dodatek v višini 150 evrov prejmejo člani kmetij starejši od 65 let, ki ne prejemajo pokojnine.
  • Enkratno solidarnostno pomoč v višini 150 evrov prejmejo tudi izredni študenti.
  • Enkratno solidarnostno pomoč v višini 150 evrov prejmejo tudi prejemniki starševskega dodatka, dodatka za nego otroka, družinski pomočniki, rejniki, upravičenci po zakonu za vojne veterane in vojne invalide, upravičenci do nadomestila po zakonu o socialnem vključevanju invalidov.
  • Enkratno solidarnostno pomoč v višini 30 evrov za vsakega otroka prejmejo prejemniki otroškega dodatka, če niso višje kot v 6. dohodkovnem razredu.

Zakon je med drugim prinesel državna jamstva za likvidnostna posojila podjetij v skupnem obsegu dve milijardi evrov. Veljati je začela tudi novela zakona, ki prinaša delno sprostitev ukrepov na sodiščih in v javni upravi.

K enemu milijonu upravičencev do enkratnega solidarnostnega dodatka predlog novele je zakon dodal še približno 220.000 novih, med njimi prejemnike starševskega dodatka, rejnike in izredne študente.

Tretji paket ukrepov, vreden milijardo evrov, je prinesel turistične bone

29. maja je Državni zbor potrdil tretji paket protikoronskih ukrepov, vrednih milijardo evrov. Paket je prinesel subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, z namenom ohranitve čim več delovnih mest se je do konca junija podaljšalo subvencioniranje nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo. Za pomoč turizmu so uvedli vrednostne bone, ki so jih prejele vse osebe s stalnim prebivališčem v Sloveniji na dan 13. marca 2020, in sicer rojene do vključno leta 2002 v višini 200 evrov, mlajše pa v višini 50 evrov.

Paket je prinesel še druge ukrepe za pomoč pri vnovičnem zagonu gospodarstva po epidemiji. Med njimi so državne pomoči v obliki nepovratnih in povratnih sredstev za podjetja, kot tudi pomoč prevoznikom, žičničarjem in kmetom. Približno 125 milijonov evrov je bilo predvidenih za zdravstvo, ker v času epidemije ni moglo izvajati velikega dela storitev.

Za pomoč turizmu so uvedli vrednostne bone, ki so jih prejele vse osebe s stalnim prebivališčem v Sloveniji na dan 13. marca 2020, in sicer rojene do vključno leta 2002 v višini 200 evrov, mlajše pa v višini 50 evrov. 

S ciljem pospešiti investicije so se podaljšali ukrepi na področju gradbene zakonodaje, s katerimi se je v začetku maja zaostrilo pogoje za sodelovanje nevladnih organizacij pri postopkih izdaje gradbenih dovoljenj. Tedaj je bil uveljavljen jše interventni zakon za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji, s katerim je vlada določila nabor pomembnih naložb ter zagotovila, da čim prej stečejo in pomagajo zagnati gospodarstvo.

Četrti paket je prinesel mobilno aplikacijo za obveščanje o stikih z okuženimi

9. julija je Državni zbor je potrdil nov, že četrti protikoronski zakon, z namenom priprave na drugi val epidemije covida-19. Tudi tokrat je bil poudarek na ohranitvi delovnih mest, predvsem s podaljšanjem subvencioniranja nadomestil plač delavcem na začasnem čakanju na delo do 31. 7. z možnostjo podaljšanja do konca septembra. Nadomestila plač za delavce v karanteni, ki jim delodajalce ne bo mogel organizirati dela na domu, pa je do konca septembra prevzela država.

Z namenom preprečevanja širjenja okužb predlog zakona predvideva tudi vzpostavitev in zagotavljanje delovanja aplikacije za pametne telefone, katere namen je obveščanje oseb o stikih z okuženimi z novim koronavirusom in osebami, ki jim je bila odrejena karantena.

Peti paket, vreden 420 milijonov evrov

15. oktobra je Državni zbor sprejel že peti protikoronski paket, vreden 420 milijonov evrov, s poudarkom na zaščiti delovnih mest, številni ukrepi pa so segli na področje zdravstva.

Podjetja lahko tako še najmanj do konca tega leta koristijo subvencioniranje čakanja na delo na domu, plače za delavce v karanteni bo še naprej krila država. Novost je povračilo plače od 1. septembra tudi za tiste, ki ne prihajajo na delo, ker je bila karantena odrejena otroku. Če je otrok predšolski, bodo ta čas oproščeni plačila vrtca.  Samozaposlenim, družbenikom in kmetom zakon spet ponuja mesečni temeljni dohodek.

Skupaj z dve milijardi evrov vredno jamstveno shemo za zagotavljanje dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije so prvi štirje paketi ukrepov vredni približno 6,4 milijarde evrov. S petim paketom se je ta števila povečala še za 420 milijonov evrov.

Za zaposlene v zdravstvu in socialnovarstvenih zakonih zakon prinaša nove dodatke k plači. Za neposredno delo z bolniki in uporabniki socialnovarstvenih storitev v sivih in rdečih conah so za določeni pri 30 odstotkih plače, v primeru prerazporeditve pa 20 odstotkov. .

Država bo zavodom s področja zdravstva in socialnega varstva financirala nabavo zaščitne in druge opreme za potrebe obvladovanja covida-19, krila bo tudi izpad prihodkov zaradi neizvajanja programov javnih zdravstvenih zavodov oz. nezasedenih zmogljivosti socialnovarstvenih zavodov.

Vsem vključenim v zdravstveno zavarovanje zakon ponuja tudi možnost brezplačnega cepljenja proti sezonski gripi, vsi zaposleni pa bodo lahko do konca leta koristili tri dni bolniške odsotnosti brez potrdila osebnega zdravnika.

Šesti paket ne bo zadnji

Vlada je tedni sprejela še predlog šestega protikoronskega paketa. Zaradi ponovne razglasitve epidemije je potrebno sprejetje novega zakona, so sporočili z vladnega urada za komuniciranje.

Predlog tako med drugim prinaša subvencioniranje čakanja zaposlenih na delo, podaljšanje moratorija na kredite, oprostitev plačila DDV od dobav in pridobitev zaščitne in medicinske opreme znotraj EU, financiranje dodatkov za nevarnost in posebne obremenitve, odlog plačila najemnine za najemnike poslovne stavbe ali poslovnega prostora ter zagotavljanje zdravstvenih storitev in kapacitet.

“Predlog zakona bo imel pozitivne posledice na gospodarstvo, saj upravičencem omogoča omilitev posledic epidemije, prav tako se s predlogom zakona izboljšuje položaj širšega kroga upravičencev, med drugim tudi na področju socialnega varstva,” so zapisali.

Predvidena je tudi oprostitev plačila vrtcev v času, ko ti ne zagotavljajo varstva otrok, prav tako študentom ne bo treba plačati bivanja v študentskih domovih, če so zaradi epidemije zaprti. Zagotavljajo se tudi sredstva za brezplačne obroke za dijake in študente v času, ko se izobražujejo na daljavo. Predvidena je tudi pomoč kmetom.

Zaradi ponovne razglasitve epidemije je potrebno sprejetje novega zakona, so sporočili z vladnega urada za komuniciranje.

Premier Janez Janša je ob tem na Twitterju dodal, da z naslednjim tednom stečejo priprave za hitro oblikovanje sedmega protikoronskega zakona, ki bo namenjen blaženju posledic epidemije v dejavnostih, ki doslej s paketi v celoti niso bile zajete.

Med določbami v predlogu zakona so še avtomatično podaljšanje uveljavljanja pravic iz javnih sredstev za čas epidemije, zamrznitev obveznosti prejemnikov denarne socialne pomoči, oprostitev plačila davka na dodano vrednost za zaščitno opremo ter obveza iskalcev zaposlitve, da takoj po vpisu v evidenco brezposelnih sprejmejo primerno zaposlitev.