Franc Breznik, prejemnik zlatega grba Občine Lenart, sedi v poslanskih klopeh že od leta 2011. V osmi volilni enoti, v volilnem okraju Lenart, je bil doslej na listi SDS-a izvoljen trikrat, leta 2011, 2014 in 2018. Bil je član prve generacije slovenske vojske in je veteran vojne za Slovenijo. Svojo poklicno je leta 1991 začel v Avstriji na področju razvoja hotelskih kartičnih sistemov. Takrat so bili med pionirji razvoja in uvajanja brezkontaktnih kartičnih sistemov, ki delujejo po principu induktivne zanke in se danes uporabljajo v bančništvu. Po vrnitvi v Slovenijo leta 1997 se je zaposlil v Slovenski vojski. V steklarni Rogaška Slatina se je zaposlil leta 2010, kjer je zaradi tekočega znanje nemškega jezika prevzel prodajo za področje Švice in Nemčije.

Javnosti se je predstavil konec leta 2007, ko je raziskoval najhujšo slovensko letalsko nesrečo iz leta 1981 na Korziki. V raziskovanju na težko dostopnem planinskem pobočju Krokarjevega grebena na Korziki je odkril večje število osebnih predmetov in dele posmrtnih ostankov ponesrečenih potnikov. Leta 2008 je sprožil vseslovensko akcijo ponovne sanacije, ki jo je podprla takratna vlada pod vodstvom Janeza Janše.

“Če se meni kot, poudarjam, Štajercu očita, da sem ob priložnostih popil alkohol, to najverjetneje pri volivcih ni neka zgodba”

S Francem Breznikom se pred dnevi dobiva v njemu priljubljenem lokalu v središču Lenarta. Ker je ura sorazmerno zgodnja, naroči kavo, pri čemer se takoj zastavi vprašanje, ali se je alkoholu povsem odpovedal. Spomnim ga na lanski april, ko ga je še kot državnega sekretarja na ministrstvu za notranje zadeve na ljubljanski obvoznici ustavila policija. Ker je s službenim vozilom vozil pod vplivom alkohola, alkohol tester je pokazal 0.40 mg/l, so mu prepovedali nadaljevanje vožnje ter izrekli kazen. Kasneje se je razvedelo tudi, da je bil na obisku pri zasebnem podjetju, kjer se je dogovarjal za humanitarno donacijo njegovi domači občini, in da je minister Aleš Hojs izvedel za incident šele nekaj dni kasneje, ko so informacijo objavili mediji. Breznik je napako priznal in ministru ponudil svoj odstop, ta ga je sprejel.

Marsikje v družbi zaradi službe spijem kakšen kozarec, seveda pa bi, če bi lahko kolo časa zavrtel nazaj, ravnal drugače.

Zaradi mojega vprašanja ni v zadregi in pove: »Bolj kot strmo hodiš po stopnicah, prej padeš. Marsikje v družbi zaradi službe spijem kakšen kozarec, seveda pa bi, če bi lahko kolo časa zavrtel nazaj, ravnal drugače. Potrebno pa je vedeti, da letno naredim približno 70.000 kilometrov, da nimam stanovanja v Ljubljani, tudi takrat ga nisem imel. Tako se tri- do štirikrat na teden vozim na relaciji med svojimi domom in Ljubljano, kar znaša 320 kilometrov. Toliko sem na terenu ravno zato, da lahko pomagam tukajšnjim županom. Vsak kdaj naredi kakšno napako, napredovanje človeka v njegovi duhovni preobrazbi pa je v tem, da se napake zave, obžaluje in nikoli več ne ponovi. Tako ravnajo razumni ljudje. Če se meni kot, poudarjam, Štajercu očita, da sem ob priložnostih popil alkohol, to najverjetneje pri volivcih ni neka zgodba. Bi pa bilo huje, če bi dejal, da v 10 letih svoje politične kariere nisem ničesar ali pa zelo malo naredil za svoje ljudi, za projekte. To je bila napaka, zdrs, ki ga obžalujem, kot razumen človek pa grem naprej novim izzivom naproti, tako v politiki kot tudi zasebnem življenju.«

Pri tem nisem s prstom kazal na nobenega policista, in to kljub temu, da obstajata velik motiv in sum, da je zaseda čakala tam, kjer je čakala.

Povedanemu nekako logično sledi vprašanje, ki ga zastavljajo mnogi: ali so se zaradi tega dogodka odnosi med Francem Breznikom in predsednikom vlade Janezom Janšo poslabšali? »Ne, ravno nasprotno. Dobil je še večje zaupanje do mene. Videl je, da sem človek, ki v primeru napake, takoj prevzame odgovornost in odstopi. Pri tem nisem s prstom kazal na nobenega policista, in to kljub temu, da obstajata velik motiv in sum, da je zaseda čakala tam, kjer je čakala. Vedno začnem napake iskati pri sebi, ne pri drugih.«

V nadaljevanju mu zastavim še nekaj drugih vprašanj, vezanih na njegovo delovanje v državni in lokalni politiki.

Kaj menite o 24. aprilu 2022, prvem možnem datumu, ki ga je predsednik države Borut Pahor izbral za naslednje državnozborske volitve?

S tem nimam nobenega problema, pa četudi bi bile volitve danes. Je pa Pahor, tudi glede pritiskov opozicije, ravnal razumno. Do tega datuma lahko koalicija zaključi še z nekaterimi projekti. Skozi proceduro želimo spraviti še zakon o trajnostni oskrbi, dohodninski zakon, ki je nujno potreben, morda še kakšno zadevo v povezavi z zlorabo socialne države. Ravno s to težavo se trenutno ukvarjam. Večina gospodarstvenikov govori, da bi bilo potrebno jasno in glasno povedati, da se samo delo splača in da imamo na zavodu za zaposlovanje še vsaj 10 do 15 tisoč ljudi, ki bi jih lahko postavili v delovni proces. Nekateri delodajalci v tem trenutku na veliko iščejo ljudi. Ob tem je težava v slovenskem vzgojno-izobraževalnem sistemu, saj imamo v določenih poklicih hiperinflacijo, na drugi strani pa celo vrsto praktičnih, mojstrskih poklicev, ki jih primanjkuje. Na tem področju bi bilo potrebno narediti določeno mini reformo, kar je ena izmed nalog, ki sem si jih zastavil, vendar bo najverjetneje za kaj takega ta mandat prekratek.

Večina gospodarstvenikov govori, da bi bilo potrebno jasno in glasno povedati, da se samo delo splača in da imamo na zavodu za zaposlovanje še vsaj 10 do 15 tisoč ljudi, ki bi jih lahko postavili v delovni proces.

Glede na to, koliko poznam razmere znotraj koalicije, lahko rečem, da je stabilna. Verjamem, da bomo mandat pripeljali do konca.

Se boste na volitvah znova potegovali za mesto poslanca?

Tokrat prvič javno povem, da sem se pred dnevi odločil, da bom ponovno kandidiral. Aktivnost v tej smeri že tečejo. Kot zmeraj doslej, se bom za mesto poslanca potegoval v osmi volilni enoti, sedmem volilnem okraju, v kraju, kjer živim, kjer živita moja sorodstvo in rodbina že več kot 300 let. To je okolje, ki me je sprejelo in ga zelo dobro poznam. Poznam tudi probleme in zadeve, ki jih želimo urediti v naslednjem mandatu. Vedno imam nek načrt, časovnico zadev, ki jih želim rešiti.

Zdi se, da volilno kampanjo izvajate ves mandat. Redno se udeležujete dogodkov, prireditev, sodelujete v projektih s tukajšnjimi župani. Je to zaradi lastne promocije ali želite dejansko pomagati Slovenskim goricam?

Ta poklic me veseli, v njem sem lahko združil lastne sanje, kot sem povedal ob prejemu zlatega grba v Lenartu, s sanjami županov in občank in občanov, ki živijo v tukajšnjih občinah. Zame je to način življenja in to funkcijo, klub temu, da sem vesele narave in imam smisel za humor in glasbo, maksimalno in 100-odstotno resno opravljam. Človek mora pustiti nek vtis, da je živel, pomagal in je svojo funkcijo maksimalno dobro izkoristil. Moj odnos z vsemi šestimi župani Upravne enote Lenart je zelo vzoren, vidi se, da dihamo kot eno in kažejo se tudi rezultati tega timskega dela. V našem okolju ni delitev na leve in desne, je pa res, da je večina tukajšnjih županov nekoliko bolj desno usmerjenih. Pri tem pa denimo tudi z nekaterimi svetniki, ki prihajajo iz levosredinskih ali levih strank, nimamo težav. Če vidijo, da delamo za ljudi, je temu težko nasprotovati. Lenart je lahko tudi širše vzor, kako bi morala v marsikateri zadevi delovati tudi državna politika. Spoštujemo drugačnost, spoštujemo drugačno politično opredelitev, ko pa gre za skupno dobro, za skupne projekte, si pomagamo in si ne mečemo polen pod noge.

Ob nezdružljivosti poslanske in županske funkcije bi torej moral biti poslanec neke vrste podaljšana roka lokalne skupnosti do Ljubljane?

Tako je. Po letu 2012, ko je bil ta zakon sprejet, sem poleg klasične poslanske funkcije prevzel del tega. Polovico časa dejansko preživim pri županih, podjetnikih, gospodarstvenikih, kmetih, s katerimi rešujemo stiske in probleme za naš in njihov nadaljnji razvoj.

Med projekti občin osrednjih Slovenskih goric, v katerih ste sodelovali, izstopajo trije: centralna čistilna naprava Lenart, kolesarske poti in zagotovitev dodatnih sredstev za gradnjo vrtcev in šol. Kakšna je bila na teh področjih vaša vloga?

Centralna čistilna naprava je velik projekt. Lenart je sicer imel relativno novo čistilno napravo, ki pa ni nikoli delovala. V času prvega županskega mandata mag. Janeza Krambergerja sem bil v vlogi predsednika nadzornega odbora Občine Lenart. Takrat smo ugotovili, da je bila ta naložba zgrešena. Žal je podjetje (Cestno podjetje Maribor), ki je čistilno napravo zgradilo, propadlo. Župan je hitro ugotovil, da te čistilne naprave ne bo mogoče popraviti, saj zaradi zgrešenega projekta za kaj takega ni bilo na voljo nobenih tehničnih rešitev. Pred petimi, šestimi leti je občina začela z novim projektom, v okviru katerega je uspela najti vrhunsko rešitev. Centralno čistilno napravo so združili še z eno čistilno napravo. Vemo, da tehnično večja kot je naprava, boljše deluje, njen izkoristek je boljši. Zato me veseli, da smo s projektom uspeli rešiti težavo območja Kamenšak, v bližini Račjega gaja ob Globovnici, ki ga je moj oče z naselitvijo rac mlakaric revitaliziral po vzoru nizozemskih kanalov. Ob tem smo iskali rešitve, kako projekt ovrednotiti na ministrstvu, saj smo želeli počrpati karseda največ evropskih kohezijskih sredstev. Na koncu sem moram javno zahvaliti ministru Vizjaku. Leto in pol je projekt tekel z intenzivnostjo tedenskih sestankov, na katerih smo popravljali in dopolnjevali dokumentacijo, da smo zadovoljili vse norme in potem, kljub temu, da smo že imeli dve čistilni napravi, dobili sofinanciranje v tako velikem deležu. Približno 3,6 milijona evrov znaša sofinancerski delež s strani državnih in evropskih sredstev, investicija pa je vredna približno 5,7 milijona evrov. Gre za največji posamični projekt v občini Lenart in največji ekološki, zeleni projekt v zgodovini Lenarta nasploh.

Približno 3,6 milijona evrov znaša sofinancerski delež s strani državnih in evropskih sredstev, investicija pa je vredna približno 5,7 milijona evrov.

Za projekt Kolesarske povezave moram reči, da so se tukajšnji župani zelo angažirali. Šli so do lastnikov zemljišč, ki jih je ogromno, kar je posledica časov, ko so se velike parcele razbijale na manjše. Nekateri lastniki so ob tem postavljali pogoje glede višjih odkupnih cen, kar je klasična slovenska značilnost. Zaradi številnih posameznikov, ki so izkoriščali situacijo, je bil projekt relativno pozno poslan z Direkcije za infrastrukturo na kohezijsko ministrstvo. Večina denarja, namenjenega za Lenart, je pošla in kazalo je, da se projekt premika v novo finančno perspektivo. Težava nove perspektive je, da je delež evropskih sredstev manjši, ob tem stroški projektiranja kolesarskih poti in ostali izdatki niso všteti v skupne stroške in bi jih morale poravnati občine. Po drugi strani pa bi se projekt zamaknil za dve do tri leta. Zato sem letos poleti prekinil dopust, iskal z Zvonetom Černačem in finančnim ministrom Andrejem Šircljem nove rešitve. Te smo tudi našli in spravili projekt kolesarskih poti skozi. V teh dneh že potekajo dela na terenu, verjamem, da bosta v kratkem ministra Jernej Vrtovec in Zvone Černač obiskala Lenart in s tukajšnjimi župani podpisala eno večjih pogodb.

V vseh treh mojih poslanskih mandatih bodo financirane vse šole, vsi vrtci, v vsaki občini vsaj en velik projekt

Glede zagotovitve dodatnih sredstev za gradnjo vrtcev in osnovnih šol lahko povem, da je vlada za sofinanciranje vrtcev, šol in športnih objektov že v prvem delu razpisa namenila 40 milijonov evrov. Na drugi strani v obdobju levih vlad tovrstnih razpisov sploh ni bilo oziroma je bil eden v višini 4 milijone evrov. Na ta razpis so se prijavile vse slovenjegoriške občine razen Cerkvenjaka, ki že ima novi vrtec. Lenart nujno potrebuje dozidavo nove, tako imenovane zgornje šole, v Jurovskem Dolu je potreben prizidek k vrtcu, Sveta Trojica končno pričakuje novi vrtec, Sveta Ana je naredila prizidek k osnovni šoli, tega potrebuje tudi Benedikt. Na razpis so se prijavili vsi, na žalost so razen Lenarta vsi iz projekta tudi izpadli. Zato sem poklical v kabinet predsednika vlade, na pristojno ministrstvo, prosil, angažiral svoje kolege, tudi poslance, imeli smo sestanek koalicije. Na koncu smo ugotovili, da bi bilo ob vseh teh koronskih dodatkih, ki so jih prejeli tudi nekateri, ki si jih morda niso zaslužili, pametno, ker gre za 4-letni razpis, zagotoviti še dodatna sredstva na tej postavki. Nato smo za vse, ki so se prijavili na ta razpis – vlog je bilo za približno 72,5 milijona evrov, našli dodatna sredstva. Tako nam je v Slovenskih goricah uspel eden največjih projektov na področju vzgoje in izobraževanja. V vseh treh mojih poslanskih mandatih bodo financirane vse šole, vsi vrtci, v vsaki občini vsaj en velik projekt. Cerkvenjak je v mojem prvem mandatu dobil sofinanciranje za še danes relativno nov vrtec v višini približno milijon 300 tisoč evrov. Te projekte, ki jih bomo uresničili sedaj, pa štejem za enega največjih svojih političnih uspehov. Ob tem naj omenim, da so sofinanciranje za projekte dobile tudi občine Sveti Jurij ob Ščavnici, Gornja Radgona, Apače, Duplek, Maribor, …

Omenite večje projekte, ki jim boste v prihodnje namenjali največ pozornosti?

Ko sem v letu 2019 vodil Odbor DZ za kmetijstvo, smo vladni službi za kohezijsko politiko predlagali oblikovanje delovne skupine za učinkovito večnamensko izrabo geotermalne energije.  Moja naloga kot inženirja je pomagati določiti cilje izrabe geotermalne energije do leta 2030 ter dogovor glede višine podpor za tovrstne projekte s strani vseh pristojnih ministrstev. V Sloveniji želim izpeljati ambiciozen načrt za zeleni preboj Slovenije ter združiti vse igralce na področju kmetijstva, energetike, gospodarstva, strokovne javnosti in politike. Pod zemeljskim površjem imamo rudnik toplotnega zlata, ki je bil do sedaj stihijsko obravnavan, geotermalna energija pa je tisto področje, kjer se lahko zelo umno porabi evropska sredstva, reši del energetike, reši proizvodnjo zelenjave in sadja izven sezone, saj imamo nizko samooskrbnost, ali zažene katerega izmed uspešnih turističnih projektov.

Zato apeliram na vse župane občin, ki imajo potenciale geotermalne energije, da se povežejo in ustanovijo Slovensko združenje za geotermalno energijo, v katerem se jim bodo pridružili predstavniki stroke in proizvajalci, ki geotermalno energijo že izrabljajo.

Zato apeliram na vse župane občin, ki imajo potenciale geotermalne energije, da se povežejo in ustanovijo Slovensko združenje za geotermalno energijo, v katerem se jim bodo pridružili predstavniki stroke in proizvajalci, ki geotermalno energijo že izrabljajo. S to idejo, projektom o kaskadni izrabi geotermalne energije, ki je večplasten, odgovarjam tudi vsem mladim v Sloveniji, ki so demonstrirali proti podnebnim spremembam in želeli uvedbo novih tehnologij, ki ne bodo tako kvarno vplivale na naše okolje. Tukaj vidim velik prebojni moment tudi za vzhodni kohezijski del Slovenije, predvsem Slovenskih goric, kjer bo potrebno nujno realizirati projekte na vrtinah v Benediktu in Janežovcih ter morebiti začeti z raziskovalno vrtino v Lenartu na globini vsaj 4000 metrov. Lenart bi s tako vrtino, ob dejstvu da ima daljinsko ogrevanje, ogreval mesto z geotermalno energijo, del toplote bi pa lahko uporabili za velik steklenjak in morebitni bazen na Poleni.

Ob tem ambicioznem zelenem projektu imam še cilj dokončanje severne obvoznice v Lenartu, za katero imamo zagotovljena sredstva, dokončanje kolesarskih povezav, debirokratizacijo in projekte, povezane z digitalizacijo, ter proces ustanovitve pokrajin.

Slovenija je v Evropski uniji na repu lestvice cepljenih. Smo tudi največji nasprotniki cepljenja v EU. Kdo je kriv za to?

V vsaki krizi se pokaže mentaliteta ljudi. Žal v tem primeru ne prevladuje državnotvorna miselnost, sem temu rečem, če parafraziram akademika dr. Toplaka, balkansko mešetarska mentaliteta. Ob tem se je pokazal del nekonsistentnih ustavnih rešitev v primerjavi z ustavnimi sodišči v Avstriji, Nemčiji in drugod. Ravno vladanje z odloki je tisto, ki daje vladi operativno možnost, da v takšni hudi epidemiji oziroma celo svetovni pandemiji ves čas hitro reagira in hitro rešuje zadeve. Ves čas se giba med gospodarstvom, ki ga ne zapira, in išče načine varovanja človeških življenj in zdravja. Na prvem mestu je zagotovo zagotovitev zdravega okolja in varovanje življenj, nato pa pomoč gospodarstvu. V vseh državah okoli nas se je izkazalo, da je vladanje z odloki tisto, ki je hitro in operativno. Vlada je ves čas krize iskala kompromis med varovanjem življenja in zdravja ter gospodarstvom, da je lahko v krizi kolikor toliko delovalo. Se pa vedno najdejo posamezniki na obeh polih, ki ne verjamejo v znanost. Boli in žalosti pa me, da so med njimi tudi učitelji, ki otroke poučujejo, da je potrebno verjeti v znanost, ki nas je popeljala do vseh dosežkov. Pa da ravnatelji govorijo, da ne morejo organizirati testiranj. Vse to v Avstriji počnejo že več kot eno leto. Vsak posameznik mora svoj individuum dati na stran, potrebno je skrbeti za kolektivno zavest in se zavedati, da lahko sočloveka, sokrajana okužimo ali ga celo spravimo ob življenje. Nekateri ljudje se pač tega ne zavedajo.

Bi moral minister Vizjak zaradi 14 let starih objavljenih posnetkov odstopiti?

Tudi mene je pred časom oplazila smetarska mafija in mi želela podtakniti afero v smislu, da nisem delal v Avstriji, da nisem bil na Dunaju. Ko sem dokazal nasprotno, se je to seveda ugasnilo. Vem, kaj doživlja Vizjak, in vem, v kakšni lobi je udaril. V tistih prisluhih ne vidim ničesar spornega, se pa sprašujem, kdo so ti ljudje, s kakšnimi obveščevalnimi službami vladajo. Človek lahko v nekem intimnem okolju, v nekem pogovoru marsikaj reče. Sodeč po vseh prisluhih, ki smo jih slišali, danes vidimo, da je kolega Vizjak pred levimi tajkuni vedno varoval državno imovino. Če bi bilo karkoli narobe, se sprašujem, zakaj tega niso objavili že pred desetimi leti. Zdaj smo pred vprašanjem: ali bo odletel zelo dober minister, ki se bori s številnimi problemi, ki jih ima ministrstvo za okolje, in pripravlja transparentno zakonodajo na področju odlaganja odpadkov, ali pa bo zmagala smetarska mafija, ki ima v oblasti številne medije v Sloveniji. Ali bomo torej še enkrat pokleknili in bodo v Sloveniji vladali lobiji preko smetarske mafije ali pa vendarle politika preko demokratičnih procesov.

So slovenski mediji uravnoteženi?

Zaradi tranzicije so v Sloveniji mediji uravnoteženi v razmerju približno 85 proti 15 odstotkov, seveda v korist leve opcije. Močna indoktrinacija v preteklosti povezavi s političnimi monopoli in monopolom v vzgojno-izobraževalnem procesu, ki je živ še danes, je vzrok vsega tega. Če si kdo želi, da novinarji dobite univerzalni temeljni dohodek, da bi lahko imeli v svojem poklicu ekonomsko in socialno neodvisnost, sem jaz prvi med temi. Ko ste me vprašali glede moje afere, sem bil pripravljen odgovarjati, POP TV-ju, glede na to, na kaj so vse namigovali, ne. Del njihove zgodbe je bil, ker sem bil na visoki funkciji namestnika ministra za notranje zadeve, da me politično uničijo. Kasneje smo ugotovili, da je mož odgovorne urednice POP TV-ja Tjaše Slokar Kos prejemal znatna sredstva Izeta Rastoderja, da so pri tem celo izkoriščali njegovo situacijo. Prav tako, da je bilo uničenje podjetja Derby povezano s tem, da so mu nastavili določeno afero. To podjetje ni bilo nikoli pod sumom storitve kakršnih koli kaznivih dejanj, povezanih z drogami. Do tega pa je prišlo, ker to podjetje POP TV-ju ni hotelo več plačevati sponzorskega denarja v višini 120.000 evrov letno. Ko se je zgodila ta afera, je nekdanji kriminalist Drago Kos temu podjetju, da bi ga rešil, zaračunal 12.500 evrov za svoje storitve. Upam, da sta s Tjašo Slokar Kos uživala s tem denarjem. Po tem je moja afera na POP TV-ju tudi ugasnila. Sam od g. Rastoderja nisem imel nikoli ničesar, dejstvo pa je, da spoštujem vsakega podjetnika. V tem se kaže preplet medijev, ki želijo ustvarjati politiko. Če pogledamo zadnje volitve, vidimo medijske projekte. Ko medijska podpora tem, kot pravim, marionetnim politikom pade, padejo tudi njihove stranke. Na slovenskem političnem prostoru si želim resničen spopad idej, duha, političnih programov in uravnotežene medije. Takšne, ki bodo pohvalili tisto, kar je dobro, in kritizirali tisto, kar je slabo. Tako pri meni kot tudi pri moji politični konkurenci. Zame politični sovražniki ne obstajajo, prav tako ne neki veliki politični nasprotniki, temveč obstaja le politična konkurenca, ki name lahko vpliva tudi pozitivno, da postanem še boljši, da imam še boljše ideje in rešitve za ljudi in slovensko državo.