Vlada je sprejela zakonski predlog, s katerim bi združila osem ključnih regulatorjev. Nastali bi dve super agenciji, njuno vodstvo bi imenovala vlada. K novoustanovljeni javni agenciji za trg in potrošnike bi pripojila Agencijo za energijo, Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve RS (Akos), Javno agencijo RS za varstvo konkurence (AVK), Javno agencijo RS za varnost prometa, Javno agencijo za civilno letalstvo RS in Javno agencijo za železniški promet RS.
Nova super agencija bi tako regulirala trge z energijo, telekomunikacijami, poštnimi storitvami, mediji in avdiovizualnimi storitvami, vse vrste prometa, hkrati pa še skrbela za združitve in prevzeme ter varstvo konkurence in potrošnikov.
K novoustanovljeni javni agenciji za trg in potrošnike bi pripojili Agencijo za energijo, Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve RS (Akos), Javno agencijo RS za varstvo konkurence (AVK), Javno agencijo RS za varnost prometa, Javno agencijo za civilno letalstvo RS in Javno agencijo za železniški promet RS. Agencijo za trg vrednostnih papirjev (ATVP) in Agencijo za zavarovalni nadzor bi vlada medtem združila pod okrilje nove javne agencije za finančne trge.
Agencijo za trg vrednostnih papirjev (ATVP) in Agencijo za zavarovalni nadzor bi vlada medtem združila pod okrilje nove javne agencije za finančne trge. Ta bi tako skrbela za zavarovalni nadzor in trg vrednostnih papirjev, določene pristojnosti bi vzela tudi Banki Slovenije.
Za razliko od osnutka predloga pa je v sprejetem zakonskem predlogu predvideno, da člane sveta in uprave obeh organov imenuje DZ in ne vlada. Vendar pa v opozicijskih vrstah kljub tej spremembi vztrajajo, da je zakonski predlog nedopusten, saj da gre za poskus političnega prevzema institucij, in to v času epidemije.
Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, kjer so osnutek zakonskega besedila pripravili, med argumenti za reorganizacijo strukture javnih regulatorjev v osnutku navajajo debirokratizacijo, iskanje sinergij in racionalizacijo procesov.
Zlati v opoziciji izpostavljajo, da predlogi posegajo v dosedanjo neodvisnost agencij, kar naj bi zmotilo tudi predstavnike omejenih regulatorjev.
Marsikdo ne ve, koliko javnih agencij sploh imamo v Sloveniji
Kot so nam pojasnili na Ministrstvu za javno upravo RS, imamo 16 tovrstnih agencij, in sicer pod okriljem ministrstva za finance štiri (Agencija za javni nadzor nad revidiranjem, Agencija RS za javnopravne evidence in storitve, Agencija za zavarovalni nadzor in Agencija za trg vrednostnih papirjev), ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo pa tri (Javna agencija RS za varstvo konkurence, Javna agencija RS za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije in Javna agencija RS za trženje in promocijo turizma Slovenije). V okviru ministrstva za izobraževanje in šport delujeta Javna agencija za raziskovalno dejavnost in Nacionalna agencija RS za kakovost v visokem šolstvu.
Javna agencija za knjigo in Slovenski filmski center delujeta pod okriljem ministrstva za kulturo, še tri agencije (za železniški promet, za varnost prometa in za civilno letalstvo) pa pod okriljem ministrstva za infrastrukturo. Po ena agencija pa je aktivna na ministrstvu za javno upravo (Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije) in ministrstvu za zdravje (Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke).
Zanimiv je podatek, da Agencija za energijo, ki ima sedež v Mariboru, statusno pravno ni javna agencija, ampak pravna oseba sui generis. To pomeni, da se zanjo ne uporablja Zakon o javnih agencijah. Spomnimo, da so se v Mariboru nadejali tudi ministrstva za demografijo, o čemer smo pisali v članku Maribor ostal brez obljubljenega ministrstva. Tudi brez evropskih sredstev?
Agencija za energijo regulira trg z električno energijo in zemeljskim plinom
Agencija za energijo, ki je ena izmed dveh na Štajerskem, med drugim regulira trg z električno energijo in zemeljskim plinom, nadzoruje veleprodajni trg in finančne transakcije na tem trgu, spremlja delovanje maloprodajnega trga in vpliva na končno ceno oskrbe z energijo. “Energetika je ena izmed pomembnejših gospodarskih panog države, ki je v javnem interesu. Na tem trgu vlada veliko različnih interesov, še posebej v obdobju, ko se celotna energetika preoblikuje in ko bomo morali najti najboljše rešitve za stroškovno učinkovit prehod na podnebno nevtralno družbo,” je pojasnila direktorica agencije Duška Godina.
Agencija za železniški promet – varnostni in dodeljevalni organ
Tudi Javna agencija za železniški promet RS ima sedež v Mariboru, zanjo pa je resorno pristojno Ministrstvo za infrastrukturo RS.
Pogoji za varno delovanje železniškega sistema so vzpostavljeni preko sistemov varnega upravljanja, upravljavca in prevoznika, nadzora nad sistemi varnega upravljanja, kakor tudi nadzora sistema varne vključitve železniških podsistemov v obratovanje. V okviru svojega delovanja prepoznavamo centre usposabljanja in preverjanja za usposabljanje ljudi, ki izvajajo za železniško varnost pomembne naloge, skrbimo za register tirnih vozil, izdajamo dovoljenja za strojevodje in vodimo register le-teh, preverjamo usposobljenost delavnic za vzdrževanje železniških vozil, kakor tudi preverjamo ustreznost subjektov za vzdrževanje železniških vozil. Izvajamo naloge nacionalne kontaktne točke v zvezi s telematskimi aplikacijami za potniški in tovorni promet ter koordiniramo pripravo nacionalnih načrtov izvajanja tehničnih specifikacij. Pri izvajanju svojih nalog podrobno sledimo postavljenim kratkoročnim in dolgoročnim ciljem ter jih v prihodnosti na podlagi spoznanj ustrezno nadgrajujemo. S svojim delovanjem zagotavljamo, da bodo uporabniki storitev le-to prejeli v najkrajšem možnem času ob zadovoljivi kakovosti ob upoštevanju racionalne izrabe vseh kadrovskih in finančnih virov. (Direktor mag. Benjamin Steinbacher Pušnjak)
Kako lahko agencije koristijo državljanom?
Javna agencija je statusno oseba javnega prava, ki se ustanovi za opravljanje regulatornih, razvojnih ali strokovnih nalog v javnem interesu, če zanje z zakonom ni predvidena druga statusna oblika.
Na ministrstvu za javno upravo so nam pojasnili, da se javna agencija ustanovi:
– če je s tem omogočeno učinkovitejše in smotrnejše upravljanje nalog, kot bi bilo v primeru opravljanja upravnih nalog v upravnem organu, zlasti če se lahko upravljanje upravnih nalog v celoti ali pretežno financira z upravnimi taksami oziroma plačili uporabnikov, ali
– če glede na naravo ali vrsto nalog ni potreben ali primeren neposredni politični nadzor nad opravljanjem nalog.
Javna agencija se ustanovi:
- če je s tem omogočeno učinkovitejše in smotrnejše upravljanje nalog, kot bi bilo v primeru opravljanja upravnih nalog v upravnem organu, zlasti če se lahko upravljanje upravnih nalog v celoti ali pretežno financira z upravnimi taksami oziroma plačili uporabnikov,
- če glede na naravo ali vrsto nalog ni potreben ali primeren neposredni politični nadzor nad opravljanjem nalog.
V ustanovitvenem aktu se vedno določi tudi ime in sedež javne agencije. Zanimivo je, da je večina agencij v Ljubljani, le dve – za energijo in za železniški promet sta locirani v Mariboru.
Za komentar glede predvidene združitve omenjenih regulatorjev smo se obrnili na štajerske poslance v državnem zboru. Zastavili smo jim dve vprašanji, in sicer:
- ali podpirajo predlagan nastanek dveh super agencij in
- ali so za to, da bi bil sedež novoustanovljene javne agencije za trg in potrošnike v Mariboru.
Odgovor Zdravka Počivalška – SMC
Predlog zakona, ki predvideva ustanovitev dveh agencij s povezovanjem nekaterih regulatornih organov, podpiram, saj je smiselno z vidika zagotavljanja večje učinkovitosti in fleksibilnosti pri načrtovanju in organiziranju dela, lažjega odpravljanja ozkih grl, določitve enotnejših protokolov dela, bolj učinkovitega načrtovanja in usmerjanja skupnega nadzora udeležencev v različnih panogah. Osnovni cilj ustanovitve dveh agencij je zagotovitev racionalizacije poslovanja, vzpostavitev boljše in učinkovitejše organizacijske strukture ter organizacijskega upravljanja.
Sedež novoustanovljenih agencij zaenkrat še ni znan. V vsakem primeru pa sem naklonjen ideji decentralizacije Slovenije, saj ocenjujem, da trenutni sistem povečuje razlike med osrednjo Slovenijo in ostalimi regijami. Decentralizacija državnih organov bi lahko veliko doprinesla k razvoju posameznih regij, lokalnemu prebivalstvu pa zagotovila delovna mesta. Verjamem, da bi to omogočilo večjo povezanost in sodelovanje lokalnih regij z državnimi organi.
Odgovor Franca Breznika – SDS
Podpiram združevanje omenjenih regulatorjev. Kot prednost bi izpostavil: debirokratizacijo, racionalizacijo postopkov in iskanje sinergij med do zdaj ločenimi agencijami, predvsem pa hitrejše odzivanje.
Kot štajerski poslanec se bom zavzemal, da ena izmed agencij dobi mesto v drugem največjem mestu v Sloveniji – v Mariboru. Verjamem, da lahko sedež bodoče super agencije pripomore k ustvarjanju novih delovnih mest v Mariboru in da štajerski prestolnici nov zalet. Vsak tak premik pripomore k postopni decentralizaciji naše države, ki se rezultira nenazadnje v manjših dnevnih migracijah v Ljubljano. Predvsem pa, ker smo Štajerci že velikokrat dokazali, da lahko veliko projektov izpeljemo bolj kvalitetno in z več entuziazma kot razvajena prestolnica.
Odgovor Lidije Divjak Mirnik – LMŠ
Združevanje javnih agencij predstavlja še enega v nizu načrtnih in neposrednih posegov v delovanje neodvisnih institucij. Ker vladi Janeza Janše ne zaupam in je izgubila vso legitimnost delovanja, takšnega predloga ne podpiram. Pod pretvezo racionalizacije in večje učinkovitosti je namen združevanja agencij seveda jasen – neposredno podrejanje nadzornih institucij zato, da se prikriva sporna ravnanja vlade in ščiti koruptivne prakse njenih članov ali podpornikov. Tudi v evropskem merilu je nenavadno, da bi t. i. super agencija pokrivala toliko, med seboj različnih področij, prav tako evropske direktive zahtevajo neodvisnost regulatorjev. Vsi se namreč spomnimo (ne)učinkovitosti “super ministrstva”, ki si ga je enkrat nekoč že zamislila vlada Janeza Janše. Podpiram vsak predlog, ki prinaša decentralizacijo in enakomeren razvoj regij, vendar pod predpostavko, da se iskreno zasleduje javni interes, in da predlogi ne nastajajo v popolni tajnosti, ampak jih spremlja široka javna debata vseh zainteresiranih skupin.
Odgovor dr. Franca Trčka – SD
Ne, ker ni možno kar na horuk združevati nekaj vsebinsko zelo različnega ter se hvaliti, kako “debirokratiziraš”, sočasno pa načrtuješ v kabinetu predsednika vlade 19 novih zaposlitev. Dva oz. dve zelo pomembni agenciji je bolje kot le ena, za Maribor seveda.
Odgovor Mestne občine Maribor
