Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bil lani zaznan porast števila receptov, predpisanih za antidepresive ter porast števila oseb, ki so prejele vsaj en recept za antidepresive. »Težko je enoznačno strokovno utemeljiti, zakaj je prišlo do porasta predpisanih antidepresivov. Težka situacija je verjetno vplivala tudi na psihično stanje posameznikov,« so zapisali na straneh NIJZ.

Težko je enoznačno strokovno utemeljiti, zakaj je prišlo do porasta predpisanih antidepresivov. Težka situacija je verjetno vplivala tudi na psihično stanje posameznikov.

Poudarili so, da je bila veljavna uredba, ki je omejila izdajo zdravil na količino, ki ustreza zdravljenju bolnika za obdobje enega meseca. »Konec marca in aprila 2020 so posamezniki verjetno tudi manj obiskovali zdravnike, ponekod je bil otežen tudi dostop. V maju, ko so se razmere začele umirjati, so poiskali stik z zdravnikom, morda pa so si tudi v strahu pred ponovnim zaprtjem želeli poskrbeti ustrezne zaloge.«

Odstotek prejemnikov antidepresivov (N06A) po mesecih leta 2020 v primerjavi z leti 2019 in 2018. VIR: Nijz

Podatki o porabi ambulantno predpisanih zdravil v letu 2019. VIR: Nijz

»Situacija je enostavno prehuda«

Obrnili smo se na Danijelo Mrzlekar Svetel spec. klin. psih. iz Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca. Povprašali smo jo, kako komentira prej omenjena dejstva oz. strmo rast uporabe antidepresivov. Dejala nam je, da se vedno bolj kristalizira, da splošna družbena situacija, kot jo narekuje novi koronavirus, presega zmožnosti navadne človekove duševnosti: »Na eni strani so številne ovire, da bi prišli do svoje sicer običajne socialne mreže, bližine, povezovanja, pa naj si bo to prijateljska mreža ali inštitualizirana pomoč, na drugi strani strah pred okužbo, boleznijo, smrtjo ter delovni pritiski in konflikti.« Kot doda, je situacija enostavno prehuda.

Družbena situacija, kot jo narekuje novi koronavirus, presega zmožnosti navadne človekove duševnosti.

»Ker ljudje vseeno najdejo pot – na žalost ta pogosto obstaja samo v neustrezni obliki (telefon, e pošta) – do zdravnika in potožijo o stiski, zdravnik naredi, kar ve in zmore – predpiše antidepresiv,« pojasnjuje. Doda, da so sicer psihiatri do predpisovanja antidepresivov vedno bolj zadržani in indikacije skrbno pretehtajo. »Mislim pa, da bi v tokratni situaciji tudi oni bili v slepi ulici – ob veliki stiski ljudi in ob zaprtih možnostih za ustreznejša lajšanja stiske ostaja antidepresiv in – česar še niste omenili – alkohol, ki je v času koronakrize tudi v ogromnem porastu. Poti nazaj do predkoronskega stanja na področju duševnega zdravja bodo dolge in težke in prav gotovo bo delež “sekundarnih” (npr. psihiatričnih) izgub zaradi koronavirusa velik.«

Poti nazaj do predkoronskega stanja na področju duševnega zdravja bodo dolge in težke in prav gotovo bo delež “sekundarnih”, npr. psihiatričnih izgub zaradi koronavirusa, velik.

Psihologi in psihoterapevti prilagodili načine delovanja

Pove, da je sicer pogovorna pomoč v tem trenutku na voljo. Klinični psihologi in psihoterapevti so že v prvem valu prilagodili načine delovanja in delajo. »Prevladujejo seveda številni telefoni za klic ljudi v duševni stiski. Ljudje se pomoči poslužujejo, vendar je najverjetneje delež, ki zna ta “servis” uporabljati, majhen.«

Za več kot telefonski pogovor pa pri nas, kot pove, ostaja še vedno problem dolgih čakalnih vrst. Problem močno podhranjene kliničnopsihološke stroke, ki zmore, po njeni oceni, pokriti le okrog desetino potreb. »Ja, strinjam se z vami, če bi bila pogovorna oblika zdravljenja in še posebno klinična psihologija v Sloveniji v preteklosti razvijana in podpirana, bi bilo bega k antidepresivom manj.«

Stop. Ustavi se za trenutek.

Maja Bajt, univ. dipl. psih., spec. Integrativne psihoterapije je pripravila nekaj vaj, ki so nam lahko v pomoč v času izolacije. Objavili so jih na straneh Društva psihologov Slovenije.

STOP – kratka vaja čuječnosti

Ko začutimo močna, neprijetna čustva ali se ujamemo v vrtinec negativnih misli, si lahko pomagamo z vajami čuječnosti. Vaja STOP nam lahko pomaga, da izstopimo iz misli, v katerih nastajajo vedno novi in novi katastrofalni scenariji ali ko nas preplavljajo močna, neprijetna čustva.

Vajo si v spomin lahko prikličemo z besedo STOP. Vsaka črka predstavlja njen korak.
S – Stop. Ustavi se za trenutek.
T – Trenutek za dih. Le opazi nekaj svojih vdihov in izdihov.
O – Opazuj svoje misli, čustva, telesne občutke, zunanje dražljaje, kot so zvoki, barve, vonjave … Bodi
v tem trenutku in le opazuj, kaj se dogaja z odprtostjo in nepresojajočim, sočutnim odnosom.
P – Pojdi naprej v dan z zavedanjem, ki si ga ravnokar dosegel/la

V celoti lahko do vaj dostopate TUKAJ.

Pogovor pomaga

Na NIJZ zapišejo, da lahko duševno stisko ublaži pogovor z najbližjimi: »Če pri svojcih ali prijateljih opažamo spremenjeno vedenje, ki ni značilno za to osebo, je pomembno, da o tem spregovorimo. V situaciji, ko je potrebno da se držimo ukrepov socialne izolacije, si čas in prostor za pogovor lahko vzamemo preko telefona ali video klica. Če ne gre drugače, pogovor opravimo v živo, vendar upoštevajmo medosebno razdaljo vsaj 2 m. Z našimi najbližjimi, s prijatelji in posebej tudi s starejšimi, se pogovorimo o počutju, stiskah, strahovih, nemoči, o spremembah obnašanja, ki smo jih opazili.«

Pogovor pomaga, da se razbremenimo, se počutimo slišane in morda najdemo nove rešitve za svoje težave.

Psihološka podpora v zdravstvenih domovih je del Telefona za psihološko podporo prebivalcem med epidemijo COVID-19 (080 51 00). Pogovor s strokovnjakom s področja duševnega zdravja v zdravstvenem domu vam lahko olajša stiske, strahove in skrbi v povezavi z epidemijo. Pogovor ni namenjen poglobljeni psihoterapevtski ali psihiatrični obravnavi. Za razbremenitev in pogovor se tako lahko obrnete na zgoraj omenjeno skupno številko (080 51 00), lahko pa neposredno pokličete strokovnjaka iz vašega ali kateregakoli drugega zdravstvenega doma iz seznama TUKAJ, pojasnjujejo na NIJZ.

Antidepresivi sicer vplivajo na vožnjo motornih vozil

Na to, kako vpliva vožnja motornega vozila pod vplivom antidepresivov, opozarjajo tudi v Javni agenciji RS za varnost in promet. »Učinkovine zdravil proti depresiji so razdeljene na 4 skupine, glede na to, ali uporaba enkratnega odmerka ne vpliva na voznikove sposobnosti (0), povzroča majhne (1), manjše do zmerne (2), ali pa močne negativne učinke (3) na vozniške sposobnosti,« zapišejo na straneh Javne agencije RS za varnost prometa.

V kolikor vidite rdeč trikotnik, to pomeni, da vožnja pod vplivom teh tablet ni dovoljenja. Kadar je trikotnik s črnim robom pa pomeni relativno prepoved vožnje, torej po dogovoru z osebnim zdravnikom.

FOTO: Slovensko farmacevtsko društvo in Lekarniška zbornica Slovenije

»Zdravniku je potrebno povedati, da ste voznik, kako zahtevno delo opravljate v službi. To bo vplivalo na zdravnikovo izbiro zdravila. Zdravnik pa vam bo svetoval tudi, kdaj in če lahko vozite. Vožnja motornega vozila se odsvetuje v prvih dneh, ali celo v prvih tednih zdravljenja z antidepresivom. V tem času se zdravilo uvaja, povečujejo se odmerki zdravila. Posameznik ima lahko težave tako s simptomi depresije kot tudi s privajanjem na neželene učinke antidepresiva,« pojasnijo.

________________________________________________________________________________________

Dodatni viri pomoči v duševni stiski

Sočutni telefon Slovenskega društva hospic

razbremenilni pogovori ljudem, ki se soočajo s stiskami ob umiranju bližnje osebe in žalovanju: spremljanje umirajočih: 051 426 578, podpora žalujočim: 051 419 558

Posvet

Svetovalnice za psihološko pomoč Posvet bodo osebam v duševni stiski do nadaljnjega omogočale pogovore po telefonu.

Za klic in pogovor sta na voljo dve številki:

031 704 707 – vsak delovni dan med 8. in 18. uro
031 778 772 – vsak delovni dan med 8. in 18. uro

Telefoni za pomoč v stiski

Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj). Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24 ur/na dan, vsak dan). Klic je brezplačen. TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro) Klic je brezplačen.

Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja

Vsak delavnik od 9. do 15. ure: klic na telefonsko številko 031 699 333 (lahko vas pokličejo nazaj, da s klicem nimate stroškov; nudijo tudi pogovor s psihoterapevtko).
Vsak dan od 12. do 18. ure: klic na SOS telefon – 080 11 55.
Svetovanje po elektronski pošti: [email protected].
Obe varni hiši delujeta in sprejemata ženske in otroke – žrtve nasilja (klic na 080 11 55).

Telefonsko svetovanje za žrtve nasilja v družini ali v intimnopartnerskem odnosu (Društvo za nenasilno komunikacijo)

vsak dan od 8. do 16. ure, na 031 770 120 (LJ) in 031 546 098 (KP).