Amadej Krepek iz Ženjaka pri Benediktu je že vrsto let navdušen nad vremenom in pojavi, povezani z njim. Je študent drugega letnika informatike na mariborski Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI). Pravi, da so ga vremenski pojavi začeli zanimati v osmem razredu osnovne šole, ko si je z denarjem, ki ga je dobil pri birmi, kupil manjšo vremensko postajo. »Namestil sem jo v bližini hiše in začel spremljati vremenske podatke. Ti so me vedno bolj navduševali, velikokrat sem vstajal tudi ponoči in opazoval nevihte in zabeležene vrednosti na vremenski postaji. Postal sem redni udeleženec internetnih forumov, na katerih smo razpravljali o vremenu, in se celo včlanil v eno izmed vremenskih društev. Danes sem član neformalnega društva na domeni neurje.si, v okviru katerega »lovimo« in fotografiramo nevihte.«
V bližini svojega doma je postavil ARSO hiško
Amadej pravi, da se je preko forumov, potem ko mu je neurje uničilo prvo, zelo osnovno in preprosto vremensko postajo, seznanil z načrti za ARSO hiško, ki jo je kmalu postavil v bližini svojega doma. »Ta hiška, izdelal jo je mizar, je povsem identična tisti, ki jo uporabljajo na Agenciji RS za okolje (Arsu). Postavljena mora biti na višini 2 metra. Takšen je tudi standard Svetovne meteorološke organizacije, katere pravila, kolikor se le da, upoštevam. Na ta način lahko svoje podatke o vremenu primerjam z uradnimi. Ker mora biti senzor za spremljanje hitrosti vetra postavljen 10 metrov visoko (po WMO +- 0.5 metra), s čimer se izognemo vplivu drevesnih krošenj, sem se povezal z Občino Benedikt in nekdanji župan Milan Gumzar je poskrbel, da so v bližini ARSO hiške postavili poseben drog. Nato sem hitro ugotovil, da moji senzorji ne delujejo tako, kot bi bilo potrebno. Prihajalo je do odstopanj pri meritvah, zato sem se povezal z ljubljanskim podružničnim podjetjem Pileus, okoljske rešitve, ki ga vodi moj prijatelj Iztok Miklavčič. Kot darilo za 18-ti rojstni dan sem od njega dobil novi, modernejši in bistveno bolj natančen senzor. Povezal sem se z njegovo spletno stranjo, na kateri je mogoče najti vse podatke o moji postaji. Sicer pa podatke z vremenske postaje dnevno spremljam, v preteklosti so bili vidni tudi na moji spletni strani. To trenutno ni mogoče, v prihodnje pa želim sistem nadgraditi in tudi Benedičanom ter ostalim omogočiti sprotno spremljanje vseh vremenskih podatkov preko spleta. Manjka mi še centralna enota, ki omogoča povezavo različnih senzorjev – za veter, za padavine, sončno obsevanje in omočenost listov, višina snežne odeje, … V tem trenutku imam osnovna in najpomembnejša senzorja, za temperaturo in vlago, ostale merilnike nameravam še kupiti. Pomembno se mi zdi, da pridobivam kvalitetne in natančne podatke, ki mi bodo omogočili dolgoročne, nekajletne, primerjave.«
Moja vremenska postaja je 1.marca 2018 izmerila absolutni rekord meritev na merilni točki Ženjak – Benedikt z novimi vremenskimi inštrumenti, in sicer -18.7 stopinje Celzija.
“Moja vremenska postaja je 1.marca 2018 izmerila absolutni rekord meritev na merilni točki Ženjak – Benedikt z novimi vremenskimi inštrumenti, in sicer -18.7 stopinje Celzija. Ker je lokacija postaje na griču, so to že precej nizke temperature, še nižje po gričih do nižin je takrat padlo tudi pod -20 stopinj Celzija,” pravi Amadej.
Grafični prikaz minimalnih in maksimalnih temperatur od 1. januarja 2018 do 8.maja 2018, kjer je v ospredju pozeba 1.marca. “Pri tem interaktivnem grafu lahko opazimo tudi, da je temperatura pod ledišče nazadnje takrat padla 28.marca. Zelo lepo se vidi prehod iz zime v pomlad in že v drugi polovici aprila temperature blizu 30 stopinj Celzija.”
Statistika za leto 2021
Za leto 2021 je Amadej Krepek do zdaj zbral naslednje rekorde oziroma statistiko:
Vročinski val 2021 je trajal od 19.6 do 24.6 2021, ko se povprečna temperatura ni spustila pod 24 stopinj Celzija. Ko je bila po nižinah velika toplotna obremenitev, je bila izmerjena tudi maksimalna temperatura letos: 33,33 stopinje Celzija.
Leta 2016 je v Benediktu zapadlo 16 centimetrov snega
Obilno sneženje v sezoni 2016/2017: 13.1.2017 je zapadlo 16 cm snega v Benediktu.
Slika zasnežene meteorološke hiške in ostalih inštrumentov ter zasnežene pokrajine. FOTO: Amadej Krepek
.
Spodnji graf prikazuje strm padec temperature zraka, predvsem med 11:24 in 12:48 uro, medtem ko je že prej temperatura počasi padala. Padec temperature je povezan s spremembo smeri vetra, in sicer iz jugozahodnika na veter severnih smeri, kar je pomenilo prehod izrazite hladne fronte iznad srednje Evrope, ki je povzročila dodatne in močnejše padavine tudi na skrajnem vzhodu države.
Graf prikazuje strm padec temperature zraka, predvsem med 11:24 in 12:48 uro, medtem ko je že prej temperatura počasi padala.
Zelo močan jugozahodni veter in vrednosti
V sredo, 22. februarja 2017, je popoldne začel pihati močan jugozahodni veter. Najmočnejši je bil sredi popoldneva (okoli 15. ure), prav tako tudi v četrtek (okoli 17.30 ure). V petek dopoldne pa je ponehal. Na severovzhodu je bilo večinoma pretežno do zmerno oblačno, vmes je bilo nekaj jasnine, predvsem ponoči. Najmočneje je pihalo na območju od Slovenske Bistrice pa vse do Murske Sobote. Severno od Maribora je veter tudi vmes ponehal, zato do jutra ohladilo skoraj do ničle na nekaterih merilnih mestih.
V ponedeljek, 10.2.2020, je po Sloveniji pihal močan jugozahodni veter, ki je po nekaterih nižinah, predvsem v severovzhodni Sloveniji, povzročal nemalo preglavic. Podiral je drevesa, odkrival strehe in povzročal težave na električni napeljavi. Agencija Republike Slovenije za okolje je izdala uradno opozorilo med 9.00 in 12.00, in sicer rdečo opozorilo, ki je najvišje stopnje. Za severovzhodno Slovenijo se je glasilo opozorilo, da lahko sunki vetra dosežejo hitrost med 85 km/h do 100 km/h tudi po nižinah, v višjih legah vzhodne Slovenije pa so s tekstovnim opozorilom sporočili, da lahko sunki presežejo 100 km/h.
Pri Trojiškem jezeru je najmočnejši sunek vetra znašal kar 94 km/h
“Opozorilo je bilo na mestu. Sam sem bil na terenu, in sicer sem meril sunke hitrosti vetra z ročnim merilcem vetra. Okoli 10. ure dopoldne so sunki že presegali 70 km/h, tudi v Benediktu, do 11.ure pa že 80 km/h. Ker sem z merjenjem z ročnim merilcem nadaljeval na bolj odprti lokaciji v kraju Sveta Trojica v Slovenskih goricah. Sprva sem se ustavil nad Trojiškim jezerom, kjer sem začel meriti sunke vetra. Tukaj je največji sunek vetra znašal 74 km/h. Nato sem šel do jezera, na najbolj odprto lokacijo. Jezero je bilo močno vzvalovano, kar prikazuje tudi spodnja slika.Med 11:00 in 12:30 sem bil na isti lokaciji, kjer sem uro in pol meril povprečno hitrost in sunke vetra. Povprečna hitrost vetra je v tem terminu skupno znašala 47 km/h, to pomeni, da je veter večinoma konstantno pihal s takšno hitrostjo, zato so bili sunki vetra še toliko višji. Do 12.ure je bil največji sunek 88 km/h, ob 12:10 uri, je pa bil izmerjen sunek vetra, kar 94 km/h!”
Avtor fotografije: Amadej Krepek/Trojiško jezero v Sveti Trojici v Slovenskih goricah
Še nekaj ostalih ekstremnih vrednosti temperatur in mesečnih rekordov
Še nekaj ekstremih podatkov prve Amadejeve vremenske postaje. Grafa prikazujeta maksimalne in minimalne vrednosti temperatur po dnevih za posamezno leto (obdobje od 2016 do 2018).
Kot študent bo vesel vsakršne donacije za nakup manjkajoče opreme
Amadej pravi, da je njegovo zanimanje za vreme najverjetneje povezano tudi z njegovim dedkom, ki je o vremenskih pojavih vedel vse, kakšnega je znal tudi napovedati. Da bo uresničil svoje sanje, torej nakupil manjkajočo opremo ter opravljal dolgoročne analize, potrebuje okoli 3.500 evrov, ki jih v tem trenutku kot študent nima, zato bo še kako vesel vsake donacije. »Želim kupiti postajo, ki bo samooskrbna, s sončnimi celicami in tako povsem neodvisna od električne energije. Namestiti želim tudi ogrevan dežomer, ki bo omogočal merjenje količine padavin tudi v zimskem času. Pri sodobnih vremenskih postajah prenos podatkov zaradi nameščene sim kartice poteka popolnoma avtomatizirano. Če bom imel dolgi niz podatkov, potem bom lahko pri meritvah prepoznal vsa odstopanja. Zelo pomembno je, da kupujem kvalitetne merilnike z dolgo življenjsko dobo. Ključno pa je tudi, kje stoji vremenska postaja. Ker jo imam postavljeno nekoliko višje, zabeleži več vetra kot po nižinah, kjer sicer prej nastopi slana. Ugotovil sem, da v bližini mojega doma najpogosteje piha jugozahodnik, temperature pa so lahko ponoči za tri do štiri stopinje višje kot v nižinskem delu Benedikta. Lahko še povem, da smo v času letošnje pozebe konec meseca maja zabeležili temperaturo štiri in pol stopinje pod ničlo.«
Zanimajo ga tudi ekstremni vremenski pojavi
Sicer pa Amadeja zelo zanimajo tudi ekstremni pojavi. Na Maistrovem stolpu na Zavrhu, ki je visok 17 metrov, je denimo izmeril sunek vetra s hitrostjo več kot 110 kilometrov na uro in sicer z ročnim merilcem vetra, kar je objavil tudi na svojem blogu. Lovi pa tudi nevihte: »Pred letošnjo poletno nevihtno sezono sem kupil profesionalni fotoaparat s stojalom. Pri tem je zelo pomembno spremljanje vremenskih modelov in gibanje front, kar sem počel še preden sem kupil vso merilno opremo. Radarsko sliko padavin spremljam takorekoč ves čas, prav tako vse slovenske in evropske modele in napovedi. Z ekipo neurje smo nevihte fotografirali tudi na Primorskem, pa v Cmureku, kjer sem ob pol treh zjutraj slikal strele, v Juršincih in še kje.”
Nad tem sem tako navdušen, da nameravam v primeru ugodnih vremenskih pogojev za nastanek supercelic z možnostjo nastanka tornada odpotovati v Italijo, moja velika želja pa je fotografiranje tornadov v Združenih državah Amerike.
“Pri tem početju je zelo pomembno, da se pravi čas umakneš. To je ponavadi takrat, ko iz nevihte proti tebi zapiha veter. Takrat je skrajni čas, da pospraviš opremo in se odpelješ. V nasprotnem primeru te ujamejo dež, veter, strele, v veliko primerih tudi toča, ki je lahko večja in ti lahko uniči avto. Nevihtni pojavi, kot so supercelice, ki velikokrat nosijo točo, so hkrati najbolj veličastne in privlačne za fotografiranje, ne smem pa pozabiti omeniti vodnih tromb in tornadov. Tako imenovan “storm chasing” je drag hobi. Nad tem sem tako navdušen, da nameravam v primeru ugodnih vremenskih pogojev za nastanek supercelic z možnostjo nastanka tornada odpotovati v Italijo, moja velika želja pa je fotografiranje tornadov v Združenih državah Amerike. Pri tem se sproža toliko adrenalina, da težko opišem.«
S primerno opremo bo lahko veliko pripomogel k analizam globalnega segrevanja in k opazovanju lokalnih pojavov
Glede na to, da danes veliko govorimo o podnebnih spremembah, globalnem segrevanju in podobnih pojavih, je Amadejevo delo še toliko bolj pomembno. »Ko bom imel vso opremo, bom lahko za našo mikrolokacijo Benedikt določil vsa odstopanja in podatke primerjal tudi z drugimi kraji, kar bo pomembno prispevalo k analizam tako globalnega segrevanja kot tudi opazovanju lokalnih pojavov, ki so seveda lahko tudi ekstremni. Dokler nimam dolgoročnega niza podatkov, težko opravljam analize. Lahko pa na osnovi svojih dosedanjih, dokaj skopih podatkov, povem, da so bile v lanskem poletju v primerjavi z letošnjim nekoliko nižje temperature. To poletje imamo daljše vročinske valove, imeli smo 12 vročinskih dni, …«
Lahko pa na osnovi svojih dosedanjih, dokaj skopih podatkov, povem, da so bile v lanskem poletju v primerjavi z letošnjim nekoliko nižje temperature. To poletje imamo daljše vročinske valove, imeli smo 12 vročinskih dni, …«
Po končanem študiju se bo Amadej najverjetneje zaposlil kot programer, kar je močno povezano z njegovim hobijem, ki se bo, če uspe z nakupom sodobne vremenske postaje, lahko razvil v še kaj več. Na ta način bi lahko občina Benedikt pridobila dolgoročne in primerljive vremenske podatke, morda bi lahko celo razvil aplikacijo za napovedovanje vremenskih ujm in drugih ekstremnih pojavov. Vložek, ki je potreben za vse to, je v primerjavi z dolgoročnimi koristmi gotovo minimalen.
