Po družbenih omrežjih kroži vse več teorij zarot, da so nevihte, ki smo jih deležni v zadnjem obdobju, ustvarjene umetno. Mnogi so prepričani, da silovita neurja z debelo točo, orkanskimi sunki vetra in nalivi preprosto ne morejo biti naravnega nastanka. Kot za nas pojasni meteorolog Jure Cedilnik z Agencije za okolje temu ni tako, saj gre za povsem naraven pojav. ”To je povsem naravni pojav, tudi v preteklosti so že pojavljale podobno močne nevihte, letošnje so znotraj neke naravne variabilnosti,” pove. Zakaj smo torej letos priča pogostejšim in močnejšim nevihtam kot pretekla leta?
Kot pojasnjuje Cedilnik se na območju Alp zadržuje meja med zelo toplo zračno maso nad Sredozemljem in hladnejšo, ki priteka od severozahoda. Ravno preko območja Slovenije tako poteka pas velikega temperaturnega gradienta v nižjih plasteh ozračja. Stik zračnih mas v višinah spremlja tudi vetrni stržen, ki prav tako pripomore k intenzivnosti neurij, saj stopnjevanje hitrosti vetra z višino omogoča boljšo organizacijo in s tem dolgoživost nevihtnih celic ali sistemov. ”Letos je meja med malo bolj pregretim sredozemskim toplim in vlažnim zrakom ter bolj hladnim atlantskim zrakom pomaknjena bolj proti Alpam, ob tem piha v višinah precej močan veter, kar je recept za tvorbo močnih neviht,” pove Cedilnik.
Nevihte se letos pojavljajo neobičajno dolgo
”Območje fronte (stika tople sredozemske in hladnejše zračne mase severno od Alp) je precej stacionarno, saj se zaradi poti ciklonov preko severa Evrope zadržuje oziroma na novo pojavlja na istem območju, hladnejšemu zraku v nižjih plasteh pa ne uspe preplaviti območja južno od Alp in severnega Sredozemlja,” tako na Meteoinfo pojasnjujejo, zakaj se neurja dalj časa pojavljajo prav na tem območju. Kot nadaljujejo topla zračna masa južno od nas preprečuje, da bi se hladen zrak razširil južneje, hkrati pa je hladna fronta zaradi oddaljenosti ciklonskega območja zastala.
Vir: Facebook, Meteoinfo Slovenija
Cedilnik še doda, da se, predvsem intenzivne nevihte, letos pojavljajo neobičajno dolgo in prepotujejo precej dolge razdalje. ”Tako smo imeli minuli teden precej neviht, ki so se iznad južnih in zahodnih Alp premikale proti vzhodu, dosegle naše kraje in potovale še naprej, proti Srbiji, Madžarski in Romuniji.”
Smer gibanja zračnih mas v zadnjih dneh je višinski zahodnik, kar je tudi v splošnem najbolj pogosta smer, od koder nad naše območje prihajajo zračne mase
Na smer premikanja neviht vpliva veter, ki v višinah zaradi vijuganja vetrnega stržena rahlo spreminja smer, zato se včasih obrne v severozahodnik, včasih v jugozahodnik. V nekaterih primerih se nevihtne celice hitro po njihovem nastanku združijo v nevihtni sistem, ki se lahko ob ugodnih vetrovnih pogojih dobro organizira. ”To pomeni, da nevihtni sistem ob svojem gibanju vzpostavi ravnovesje med dotokom in iztokom energije, kar omogoča njegovo dolgoživost, dokler so na njegovi poti za to ugodni pogoji. Tovrstni nevihtni sistemi z močnimi višinskimi vetrovi potujejo po robu frontalnega “vala”, lahko pa se njihovo gibanje odkloni tudi proti jugu,” še pojasnjujejo na Meteoinfo.
Kaj pa nas čaka v prihodnje?
Zaradi spremenljivosti ozračja je vreme težko napovedati. Kot pojasnjuje Cedilnik je situacija v tem tednu nekoliko drugačna, a je verjetnost močnejših neviht velika. ”Veter v višinah je še vedno precej močan, vendar prihaja iz bolj jugozahodne smeri. V sredozemskem bazenu pa je še vedno precej pregreto posledično bo tudi v teh dneh prihajalo do ploh in neviht, nekatere bodo tudi močnejše, možnost krajevnih neurij je razmeroma velika”.
Na vreme v prihodnje pa bodo močno vplivale tudi podnebne spremembe in segrevanje ozračja. Kot pove Cedilnik se zrak v Sredozemlju v povprečju segreva hitreje, kot na primer drugod po Evropi. ”Ob pravih razmerah v višinah, se pravi dovolj hladnega zraka, močnem vetru in pregretim sredozemskim zrakom, bo v prihodnjih letih močnejših neviht še več.”
Kateri oblaki napovedujejo začetek in kateri konec neviht?
Tako imenovani ”shelf cloud’‘ ali poličasti oblak je nizek, horizontalen oblak, ki nastane na sprednji strani nevihte, kot posledica zaradi padavin ohlajenega zraka, ki pri tleh potuje ven iz nevihte ter toplega zraka, ki nad njim potuje v nevihto.
”Če takšen oblak opazite, je velika verjetnost, da bo vašo lokacijo v roku nekaj minut zajela nevihta, zato ga je dobro prepoznati in se čim prej umakniti na varno, predvsem v kampih ob obali, ki so bolj izpostavljeni močnim vetrovom,” opozarjajo na Meteoinfo.
V preteklih neurjih pa so mnogi opazili zanimive mehurčkaste oblake, a brez skrbi ti ne predstavljajo nevarnosti. Gre za posebne vrečaste oblake, ki so posledica turbulenc v nestabilni zračni masi. Tako imenovani mammatusi običajno nastajajo ob močnih nevihtah, vendar pa sami po sebi ne predstavljajo posebne nevarnosti. Običajno se namreč pojavijo ob koncu nevihte in so torej znak razpadanja nevihtnega oblaka.
.
