Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih med drugim (v 25. členu) določa, da mora delodajalec zagotoviti, da temperatura zraka v delovnih prostorih med delovnim časom ustreza biološkim potrebam delavcev glede na naravo dela in na fizične obremenitve, razen v hladilnicah, kjer se upoštevajo kriteriji za delo v mrazu. Pri izpolnjevanju vseh teh zahtev mora delodajalec upoštevati določila slovenskih standardov za toplotno udobje, med katerimi izpostavljamo predvsem standarde SIST EN ISO 7730: 2006, SIST EN 27243:2001, SIST EN ISO 9920:2010 in SIST EN ISO 8996:2005.

Omenjeni pravilnik v 25. členu konkretneje določa, da temperatura zraka v delovnih prostorih ne sme presegati 28 stopinj Celzija, razen v tako imenovanih ‘vročih delovnih prostorih’, kjer so temperature povečane zaradi delovne opreme (na primer peči), ki jo uporablja delodajalec pri izvajanju delovnega procesa. Ko se v delovnih prostorih pojavljajo temperature, višje od 28 stopinj Celzija, tudi če je to samo občasno, predvsem kot posledica povečanih zunanjih temperatur, mora delodajalec zagotavljati delavcem ustrezno toplotno udobje ter sprejemati potrebne ukrepe.

Kako je z delovnimi mesti na prostem?

Delovna mesta na prostem pravilnik obravnava posebej, in sicer v 93. in 94. členu, ki določata, da mora delodajalec, če delavci delajo na prostem, delovna mesta urediti tako, da:
a) so delavci zavarovani pred neugodnimi vremenskimi vplivi;
b) delavci niso izpostavljeni škodljivemu hrupu, vibracijam, plinom, hlapom ali prahu;
c) delavci v primeru nevarnosti lahko hitro zapustijo svoja delovna mesta in se umaknejo na varno področje;
d) je delavcem, ki se med delom poškodujejo ali naglo obolijo, zagotovljena hitra prva pomoč in reševanje;
e) delavci pri delu ali med hojo ne morejo zdrsniti ali pasti.

Glede stalnih delovnih mest je določeno tudi, da mora delodajalec stalna delovna mesta na prostem v okviru tehnoloških možnosti urediti tako, da delavcem zagotovi:
a) varovanje pred vremenskimi vplivi;
b) varovanje pred škodljivim hrupom, vibracijami, plini, parami, meglo ali prahom;
c) varovanje pred padci v globino in na ravnem;
d) možnost sedenja v bližini delovnih mest, če to dopušča delovni proces.

Kot so nam povedali na Inšpektoratu Republike Slovenije za delo, ki spada pod okrilje Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, mora delavcu, ki opravlja lažja fizična dela na prostem na stalnem delovnem mestu, delodajalec med 1. novembrom in 31. marcem omogočiti občasno obiskovanje ogrevanega prostora, če zunanja temperatura zraka pade pod +16 °C. Ob tem na primer Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (Uradni list RS, št. 83/2005 in 43/11 – ZVZD-1) v Prilogi IV. splošno določa, da morajo biti delavci pri delu na prostem zavarovani pred vplivi vremena, ki bi bili lahko škodljivi za njihovo zdravje in varnost.

Posamezne vidike glede zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu lahko posebej urejajo tudi kolektivne pogodbe.

Prekinitev delovnega procesa je skrajni ukrep

Delodajalec lahko izvede začasne ukrepe, ki veljajo le v času prekoračenih najvišjih dovoljenih temperatur, na primer prerazporeditev delovnega časa, krajši delovni čas, pogostejši in daljši odmori med delovnim časom, ponudba ustreznih osvežilnih brezalkoholnih napitkov, zmanjšanje intenzivnosti dela in podobno, skrajni ukrep je lahko tudi prekinitev delovnega procesa, seveda pa se lahko odloči tudi za dolgoročnejše tehnične ukrepe v obliki dodatnih klimatskih in prezračevalnih naprav, če drugih ukrepov na primer zaradi narave delovnega procesa ne more vpeljati. Odločitev o tem, katere ukrepe bo izvedel, je delodajalčeva, morajo pa biti opredeljeni v Izjavi o varnosti z oceno tveganja.

Večina prijav se v zadnjem času nanaša na delo v pisarnah

Visokim temperaturam so vsekakor najpogosteje izpostavljeni delavci, ki delajo na prostem in v vročih proizvodnih prostorih, čeprav se pa večina prijav (vsaj v zadnjem obdobju, čeprav so prijave zgolj posamične) nanaša na delo v pisarnah. “Glede ugotovljenih kršitev pojasnjujemo, da imamo letos do zdaj zabeleženih pet kršitev, pri čemer se te nanašajo predvsem še na nizke temperature v zimskem obdobju. Ugotovljene kršitve se nanašajo na to, da delodajalec ne zagotavlja ukrepov in priporočil zdravstvene stroke, s katerimi bi zmanjšal izpostavljenost delavcev prekomernim vremenskim vplivom,” so pojasnili na Inšpektoratu Republike Slovenije za delo.

Glede ugotovljenih kršitev pojasnjujemo, da imamo letos do zdaj zabeleženih pet kršitev, pri čemer se te nanašajo predvsem še na nizke temperature v zimskem obdobju.

“Glede števila nezgod pri delu pojasnjujemo, da ne zaznavamo odstopanj, ki bi se nanašala na obdobje visokih temperatur, predvsem pa bi bilo težko opredeliti, v kolikšni meri je na posamezne nezgode vplivala temperatura.”

Predlagani ukrepi delodajalcem in delavcem

Inšpektorat za delo glede povišanih temperatur na delovnih mestih sicer predlaga delodajalcem in delavcem tudi naslednje ukrepe:
• pri uporabi klimatskih naprav v delovnem okolju priporočamo upoštevanje pravila -7 stopinj Celzija, kar pomeni, da temperatura zraka v delovnem prostoru ne bi bila za več kot 7 stopinj Celzija nižja od zunanje temperature;
• popijete lahko do tri litre brezalkoholnih pijač, priporočamo vodo;
• oblecite se v lahka in zračna oblačila;
• seznanite se z zdravstvenimi simptomi, ki so značilni, ko je človeški organizem izpostavljen previsokim temperaturam
• izogibajte se slani prehrani in začimbam;
• najbolj učinkoviti so kratki in pogosti premori v ohlajenih prostorih, temperatura katerih pa ne sme biti tako nizka, da bi bilo zaradi nagle temperaturne spremembe ogroženo zdravje;
• ne pijte alkoholnih pijač;
• najbolj zahtevna dela opravite zgodaj zjutraj, ko je zunanja temperatura še nizka;
• če delate v ekstremno visokih temperaturah, vedno delajte v paru zaradi morebitnega nudenja medsebojne pomoči.

“Poudarjamo, da je vsekakor dolžnost delodajalca, da s sprejetjem ustreznih preventivnih ukrepov zagotovi delavcem varnost in zdravje v zvezi z delom. Za katere ukrepe se bo odločil, je odvisno od konkretnih razmer in okoliščin, ukrepi pa morajo biti opredeljeni v njegovi Izjavi o varnosti z oceno tveganja. Delodajalec mora – glede na konkretne razmere pri njem – izbrati takšne ukrepe, ki so na njegovem področju najbolj ustrezni in privedejo do izboljšanja temperaturnih pogojev in počutja delavcev,” še pravijo na inšpektoratu.

Delavec lahko delo tudi odkloni in zahteva, da se nevarnost odpravi

Dodatno opozarjajo še, da Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) daje delavcu tudi pravico odkloniti delo, če mu grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje, ker delodajalec ni izvedel predpisanih varnostnih ukrepov, ter zahtevati, da se nevarnost odpravi. Vsak primer odklonitve dela iz navedenega razloga pa je treba ustrezno obravnavati. Inšpektorat ocenjuje, da občasno (zlasti poletno) zvišanje temperature v delovnih prostorih tudi prek 28 stopinj Celzija v večini primerov ne predstavlja neposrednega ogrožanja zdravja in življenja delavca, vsekakor pa lahko določena tveganja predstavlja na primer kroničnim bolnikom.