Študentski zavodi, gibanja in sindikati opozarjajo, da je enkratno izplačilo kriznega dodatka premalo za tiste, ki opravljajo delo preko študentske napotnice. Upajo, da jim bo vlada prisluhnila in upoštevala njihove predloge ter tako izboljšala položaj vseh ranljivih skupin.
Na vlado smo naslovili vprašanje po kakšni metodologiji je sprejela krizni dodatek 150 evrov. Nataša Gerkeš iz službe za odnose z javnostmi na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport je za Maribor24 pojasnila: »Enkratni solidarnostni dodatek študentom v višini 150 ni socialne narave. Namenjen je kot enkratna pomoč študentski populaciji, in sicer vsem rednim in izrednim višješolskim in visokošolskim študentom. Izjema so samo študenti, ki so v delovnem razmerju, ali opravljajo samostojno registrirane dejavnosti, so poslovodske osebe gospodarskih družb ali direktorji zasebnih zavodov, in so prejemniki pokojnine – razen družinske pokojnine.« Prav tako nas je zanimalo, če bodo sprejeti kakšni ukrepi za prekarne delavce, ki opravljajo delo preko podjemnih in avtorskih pogodb, vendar odgovora še nismo prejeli.
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport: »Enkratni solidarnostni dodatek študentom v višini 150 ni socialne narave. Namenjen je kot enkratna pomoč študentski populaciji, in sicer vsem rednim in izrednim višješolskim in visokošolskim študentom. Izjema so samo študenti, ki so v delovnem razmerju, ali opravljajo samostojno registrirane dejavnosti, so poslovodske osebe gospodarskih družb ali direktorji zasebnih zavodov, in so prejemniki pokojnine – razen družinske pokojnine.«
»Zaradi izpada študentskega dela si kot izredni študent ne morem plačevat šolnine, živim v najemniškem stanovanju in tudi plačila najemnine si trenutno ne morem privoščiti,« za Maribor24 pove izredni študent. Opozori, da si kar nekaj izrednih študentov krije stroške šolanja iz lastnega žepa. »Če potegnemo črto, izredni študent za šolanje potrebuje vsaj 600 evrov prihodkov na mesec, kar pomeni, da je 150 evrov, ki jih je namenila država, občutno premalo.« Prepričan je, da bi država morala bolje poskrbeti za tiste, ki se preživljajo s študentskim delom.
»Zaradi izpada študentskega dela si kot izredni študent ne morem plačevat šolnine, živim v najemniškem stanovanju in tudi plačila najemnine si trenutno ne morem privoščiti,« za Maribor24 pove izredni študent. Opozori še, da si kaj nekaj študentov krije stroške šolanja iz lastnega žepa.
Redna študentka, ki želi ostati anonimna, za Maribor24 pove, da je sicer vesela vsakega denarja, ki ga dobi: »Sem absolventka in sem (bila) ravno na poti osamosvajanja, ki je sedaj šla čisto po gobe. Priznam, starša še mi vedno ekonomsko vedno pomagata, ampak naj na tem mestu omenim, da imata s. p.« Opozori, da bodo samostojni podjetniki morali dokazovati svojo izgubo prihodka glede na prejšnji mesec in prejšnje leto. »Nima vsak s.p.jevec na mesec oziroma skozi leto enakega dohodka. Imamo sezonsko podjetje, tako, da sedaj v času krize so naši trije najbolj ”močni” meseci (marec, april, maj), v katerih si to kar zaslužimo za celo leto moramo prerazporediti za celo leto. Kaj si razporejati, če dohodka ni? Nič evrov razporediti skozi leto? Od zraka ne moremo živeti. V primeru, da ne moreš dokazati upada za prvo triletje, potem nisi upravičen do dodatne pomoči.« Opozarja še, da je 150 evrov zanjo premalo. Predvideva, da vsi ne potrebujejo enake količine denarja, zato bi bilo potrebno sredstva razporediti kot so predlagale druge organizacije, torej glede na opravljeno delo.
Mešani občutki do predloga vlade
Na Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) sprejemajo predlog vlade z mešanimi občutki. »Zadovoljni in hvaležni smo, ker nam je vlada končno namenila nekaj pomoči, a smo žal vseeno mnenja, da gre pri ukrepu, ki predvideva enkratno nadomestilo v višini 150 evrov za vse redne študente s stalnim prebivališčem v Sloveniji, za naslavljanje problema na način, s katerim dejanske krize študentov ne bomo rešili.«
Povprečni stroški študenta v Sloveniji znašajo približno 500 evrov, kar pomeni, da je znesek občutno prenizek. Opozarjajo, da bo upad študentskega dela trajal več mesecev in da študentom, »ki so morali delati zaradi šibkejšega socialnega ozadja ali nizkih ostalih prihodkov, ne nadomesti izgube prihodkov (skoraj 50% študentov navaja prihodke od dela kot glavni vir prihodka).«
Povprečni stroški študenta v Sloveniji znašajo približno 500 evrov, kar pomeni, da je znesek občutno prenizek. Opozarjajo, da bo upad študentskega dela trajal več mesecev in da študentom, »ki so morali delati zaradi šibkejšega socialnega ozadja ali nizkih ostalih prihodkov, ne nadomesti izgube prihodkov (skoraj 50% študentov navaja prihodke od dela kot glavni vir prihodka).«
Tekom zakonodajnega postopka si bodo tako prizadevali spremeniti zakon. Opozarjajo tudi na ostala odprta vprašanja »o subvencionirani študentski prehrani, subvencioniranem prevozu in še nekaterih ostalih področjih študentskega življenja, s katerimi se bomo spopadli v prihodnjih dneh.« Pozdravljajo pa ukrep, da študentom v času epidemije ne bo potrebno plačevati študentskih domov.
Starši ne preživljajo vseh študentov
V Gibanju za dostojno delo in socialno družbo upajo, da se bo zakon glede samozaposlenih razlagal čim bolj na široko in bo zajel kar največjo skupino samozaposlenih, tudi tiste, s polovičnim delovnim časom. Kritični pa so do dokazovanja upravičenosti finančne pomoči »Samozaposleni morajo dokazati, da jim je v primerjavi s februarjem upadel promet za 25 %. To je problematično, saj so mnoge dejavnosti samozaposlenih sezonske narave in februarja niso imeli prihodkov ali pa so samozaposleni bili že pred razglasitvijo epidemije deležni plačilne nediscipline s strani naročnikov. Upad prihodkov je torej pogosto težko dokazati.«
Gibanje za dostojno delo in socialno družbo: »Samozaposleni morajo dokazati, da jim je v primerjavi s februarjem upadel promet za 25 %. To je problematično, saj so mnoge dejavnosti samozaposlenih sezonske narave in februarja niso imeli prihodkov ali pa so samozaposleni bili že pred razglasitvijo epidemije deležni plačilne nediscipline s strani naročnikov. Upad prihodkov je torej pogosto težko dokazati.«
»Razočarani smo nad napovedmi vlade, da bo študentom pomagala samo s skromno enkratno pomočjo v višini 150 €. Moramo se zavedati, da mnogi študentje delajo, da lahko preživijo. Napačna je predstava, da jih vedno preživljajo starši,« opozori predsednik gibanja, Borut Brezar. »Na nas so se obrnili študentje brez staršev, študentje, ki imajo starše brez prihodkov ali tudi študentje, ki jim starši ne plačujejo preživnine, ki bi jim jo morali plačevati po zakonu. Pogosto so torej popolnoma odvisni od študentskega dela in lastnih prihodkov. Ne vemo, koliko časa bo epidemija še trajala, zato je enkratni znesek v višini 150 € absolutno prenizek, saj morajo študentje plačevati pogosto oderuške najemnine, položnice, račune za hrano in ostale življenjske potrebščine,« pojasni. »Mnogi so obupani in v teh težkih časih epidemije prevzemajo za zdravje nevarna dela, kot je recimo razvoz hrane ali dezinfekcija rok strank, ki prihajajo v trgovine. Če država tega zneska ne bo povišala, bo mnoge študente pahnila v situacijo, ko bodo morali sprejeti dela, ki bodo ogrožala njihovo zdravje in zdravje tistih, s katerimi živijo,« je kritičen Brezar.
Borut Brezar: »Čeprav smo na vlado naslovili več pozivov, so iz predloga ukrepov popolnoma izpadli honorarci, torej tisti delavci, ki delo opravljajo izključno prek avtorskih ali podjemnih pododb. Od države zahtevamo, da ukrepi zajamejo tudi to skupino, ki ji trenutno ne ostane nič drugega kot izredna socialna pomoč na centrih za socialno delo. Honorarni delavci pogosto nimajo prihrankov, prav tako je epidemija nekaj, česar niso mogli pričakovati. Ravno v takih izrednih razmerah mora vmes poseči država in pomagati svojim prebivalcem.«
Zavedajo se tudi problema prekarnih delavcev: »Čeprav smo na vlado naslovili več pozivov, so iz predloga ukrepov popolnoma izpadli honorarci, torej tisti delavci, ki delo opravljajo izključno prek avtorskih ali podjemnih pogodb. Od države zahtevamo, da ukrepi zajamejo tudi to skupino, ki ji trenutno ne ostane nič drugega kot izredna socialna pomoč na centrih za socialno delo. Honorarni delavci pogosto nimajo prihrankov, prav tako je epidemija nekaj, česar niso mogli pričakovati. Ravno v takih izrednih razmerah mora vmes poseči država in pomagati svojim prebivalcem.«
Na sindikatu opozarjajo na težave mladih prekark in prekarcev
Na Sindikatu Mladi plus so se že odzvali na predlagani »Protikorona zakon«, ki ga je pripravila vlada. Prepričani so, da država še vedno ni prisluhnila vsem njihovim pobudam in da je spregledala težave mladih prekark in prekarcev. Predloge so že včeraj naslovili na vlado, kot socialni partner države pa jih bodo zagovarjala Zveza svobodnih sindikatov Slovenija (ZSSS).
Na Sindikatu Mladi plus predlagajo dopolnitve 34. člena zakona, ki zdaj velja zgolj za samozaposlene, razširi se naj na »dijake in študente, ki delo opravljajo na podlagi izdanih študentskih napotnic, ter za delavke in delavce, ki opravljajo delo na podlagi pogodb civilnega prava (avtorske in podjemne pogodbe). Slednji so povsem prezrti, predviden enkratni znesek za študente pa za tiste študentke in študente, ki so delali, ni ustrezen. V sorazmernem deležu naj velja tudi za popoldanske samostojne podjetnike in tiste, ki delajo na podlagi vrednotnic pri osebnem dopolnilnem delu.«
Predlagajo dopolnitve 34. člena zakona, ki zdaj velja zgolj za samozaposlene, razširi se naj na »dijake in študente, ki delo opravljajo na podlagi izdanih študentskih napotnic, ter za delavke in delavce, ki opravljajo delo na podlagi pogodb civilnega prava (avtorske in podjemne pogodbe). Slednji so povsem prezrti, predviden enkratni znesek za študente pa za tiste študentke in študente, ki so delali, ni ustrezen. V sorazmernem deležu naj velja tudi za popoldanske samostojne podjetnike in tiste, ki delajo na podlagi vrednotnic pri osebnem dopolnilnem delu.« Poudarjajo, da so vsi, ne glede na obliko dela, utrpeli izpad prihodkov, zato je treba vse »enako ne pa ustvarjati dodatne razlike.« Opozarjajo, da bi bilo nujno vključiti popoldanske s. p.-je v sorazmernem deležu.
Kritični so tudi do strogo postavljenih kriterijih za upravičence. Po njihovem mnenju je nereprezantativno, da se predvideva primerjanje izgube samo s februarjem 2020. Prepričani so da bi bilo bolj pravično upoštevanje več kazalnikov. »Morda bi bila na mestu primerjava z obdobjem januar-maj 2019. Samozaposleni, honorarci, prekarci imajo namreč različne prilive: ni nujno, da delajo čisto vsak mesec in da vsak mesec dobijo točno določene prihodke. Nekateri imajo npr. več večjih projektov na leto in si s tem pokrijejo vse leto ali pa delajo projektno in so denimo februarja 2020 delali, ampak še niso izstavili računa, zato se šteje, kot da omenjenega meseca niso dobili nič prihodkov.«
V predlogih so se zavzeli tudi za oprostitev plačevanja stroškov bivanja v študentskih zavodih, oprostitev plačila stroškov šolnine in oprostitev plačila izpitov ter drugih obveznosti do konca študijskega leta. Vlado in fakultete pozivajo, da naj solidarnostno prevzamejo stroške.
Poudarjajo, da morajo biti poleg dodatka, študentje, ki so delali prek študentske napotnice »upravičeni tudi do univerzalnega mesečnega dohodka«. Ranljive skupine, ki niso nikjer opredeljene so tudi študentske/mlade družine, ki bi morale biti upravičene do dodatnega dodatka, »s katerim bi zavarovali njihovo ekonomsko in socialno stanje.«
Poudarjajo, da morajo biti poleg dodatka, študentje, ki so delali prek študentske napotnice »upravičeni tudi do univerzalnega mesečnega dohodka«. Ranljive skupine, ki niso nikjer opredeljene so tudi študentske/mlade družine, ki bi morale biti upravičene do dodatnega dodatka, »s katerim bi zavarovali njihovo ekonomsko in socialno stanje.«
Državni zbor bo o “protikoronskem” zakonu odločal jutri na izredni seji
Po poročanju Slovenske tiskovne agencije (STA) je odločanje o interventnem protikoronskem zakonu prestavljeno na jutri. Predlog zakona so namreč obravnavali že včeraj na odboru za finance, vendar bodo zaradi obsežnosti dopolnil in premalo časa, z delom nadaljevali danes. Opozicija opozarja, da si je za razmislek treba vzeti več časa in bolje premisliti posledice, saj gre za zajetno vsoto denarja.
