Ugotovili so, da je bila vsakič, ko je zaradi bolezni ali nege otroka odsotna z dela več kot osem ur mesečno, deležna nižjega zneska stimulacije. Iz urada Zagovornika so sporočili: »To predstavlja diskriminacijo na podlagi osebnih okoliščin, kot sta zdravstveno stanje in starševstvo.«
Dokazi iz plačilnih list in elektronskih sporočil
Nekdanja zaposlena je v prijavi navedla, da jo je njen neposredni nadrejeni slabše obravnaval zaradi bolniških odsotnosti in nege otroka. Svoje trditve je podprla s plačilnimi listami, ki so pokazale nižji znesek stimulacije v mesecih z odsotnostjo. Poleg tega je predložila elektronska sporočila, v katerih je nadrejeni potrdil, da odsotnosti vplivajo na višino stimulacije. V enem primeru je delavka prosila, naj ji stimulacije ne znižajo, ker je med bolniško delala od doma – tej prošnji je nadrejeni ugodil.
Podjetje brez dokazil za utemeljitev kriterijev
Delodajalec ni predložil nobenega internega akta ali dokumenta, ki bi pojasnjeval merila za določanje variabilnega dela stimulacije. Prav tako mu ni uspelo ovrgati očitkov delavke z drugimi argumenti. Zagovornik je zato zaključil, da je v podjetju veljalo tiho pravilo, po katerem so zaposleni v računovodstvu in kadrovski službi prejeli nižjo stimulacijo v primeru odsotnosti zaradi bolniške ali nege otroka. Diskriminacija je bila potrjena za obdobje od decembra 2016 do decembra 2019.
Kot piše STA, je bila delavka zaradi svoje odsotnosti, povezane z zdravstvenim stanjem in starševskimi obveznostmi, dejansko prikrajšana.
