V domovih Slovencev še vedno prevladujejo kurilne naprave na trdno gorivo, ki jih je celo vedno več, saj je les kot vir energije pri nas močno prisoten, hkrati pa je to tudi stvar navade. Kot pojasnjuje Simon Dovrtel, predsednik sekcije dimnikarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, beležijo tudi porast kaminov kot dodatnega vira ogrevanja za udobje in toplino doma: "Marsikoga pa je tudi stresel strošek elektrike in zato se ne vgrajujejo le kamini kot dodatek k osnovnemu ogrevanju, temveč kot alternativni dodatni centralni ogrevalni sistemi."
Redni pregledi, meritve in čiščenja
Ob tem Dovrtel posebej opozarja, da delo dimnikarjev, kot je v javnosti in medijih velikokrat zmotno prikazano, ni skoncentrirano zgolj na jesenski čas. "Dimnikarske storitve nikakor niso storitve, ki bi se opravljale samo pred in po kurilni sezoni, saj je praktično nemogoče zagotoviti toliko dimnikarjev, ki bi v dveh mesecih opravili vse storitve na vseh napravah v državi le takrat, kote storitve potrebujemo. Storitve je zato treba razporediti preko celotnega leta, opravlja pa naj se jih na približno enaka časovna obdobja, tako pogosto, kot to določajo predpisi. Tudi ni primerno čakati, da se naprave ustavijo ali zabašejo in se potem na silo išče dimnikarja."
Storitve:
Kurilna naprava na tekoče gorivo: 1-krat letno redni pregled, 1-krat letno meritve emisije dimih plinov, 1-krat letno čiščenje,
Kurilna naprava na plinasto gorivo: 1-krat letno redni pregled, 1-krat letno meritve emisije dimih plinov, 1-krat letno čiščenje,
Kurilna naprava na trdno gorivo: 1-krat letno redni pregled, 2-4-krat letno čiščenje (odvisno od vrste naprave, pogostosti in načina uporabe).
Zgoraj omenjena pogostost je najmanjša možna, ki pa se lahko v primeru neustreznih naprav ali neprimerne uporabe poveča, da dosežemo preventivo. "Nezaželeno je namreč, da se napravo oskrbuje šele takrat, ko pride do napake ali zastoja, saj povpraševanje po storitvah v začetku in ob koncu sezone presega zmožnosti kadra v dimnikarski dejavnosti," pravi Simon Dovrtel in poudarja, da je dimnikarska družba, ki mora imeti dovoljenje, dolžna storitve vpisati v državno evidenco, na kar naj bodo uporabniki še posebej pozorni.
Zamenjavo peči sporočite dimnikarski službi
Pred kurilno sezono je morda čas le za tiste uporabnike, ki dejansko naprav niso redno oskrbovali, da jih res oskrbijo, prav tako pa je to skrajni čas, ko je treba dimnikarsko družbo obvestiti v primeru vgradnje nove ali zamenjave obstoječe kurilne naprave ali ostranitve peči, nadaljuje sogovornik. Tako lahko dimnikar s pregledom preveri pravilnost vgradnje oziroma spremeni podatke v državni evidenci. Prav tako je čas pred kurilno sezono skrajni, da odpravimo morebitne pomanjkljivosti, ki jih nismo v poletnem času, ki je sicer najbolj primerno obdobje za popravila in druge spremembe.
Serviser ne opravlja dimnikarskih storitev
Dimnikarska dejavnost je edina, ki po predpisih opravlja čiščenje kurilnih in dimovodnih naprav, redne preglede na obstoječih kurilnih in dimovodnih napravah, s katerim se preverja primernost za nadaljnje obratovanje, prve preglede po vgradnji nove kurilne naprave (da se preveri pravilnost vgradnje in se napravo registrira v državno evidenco), izredne preglede po požaru katranskih oblog ali po uhajanju dimnih plinov ali v primeru drugih napak, občasne meritve emisije dimnih plinov, s katerimi se preverja obremenjevanje okolja in porabo goriva, podatke pa se tudi poroča v državno evidenco (opomba: serviser opravlja popravila in nastavitve in ne more opravljati tovrstnih meritev), in odstranjevanje katranskih oblog.
Uporabnik je tisti, ki se mora odločiti in poskrbeti, da so storitve opravljene v predpisanih rokih
Z zakonodajo iz leta 2017, ki je povsem spremenila dejavnost in povzročila razpad urejenega opravljanja storitev, storitve ne opravljajo več koncesionarji, ki so v korist prebivalcev dolžni skrbeti za naprave na območju, temveč je to izključna skrb vsakega lastnika stavbe, razlaga Dovrtel. "Seveda dimnikarske družbe pošiljajo predloge za izvedbo storitev, uporabnik pa je tisti, ki se mora odločiti in poskrbeti, da so storitve opravljene v predpisanih rokih. Evidentno je, da je z novo NEureditvijo stanje v dejavnosti v smislu urejenosti, razvoja in preventive nazadovalo za 50 let in več. Ko so pred leti umetno ustvarjene iniciative razlagale, da si si zdravnika lahko izberemo, dimnikarja pa si ne moremo, smo danes v situaciji, ko se ne enega ne drugega ne moremo več normalno izbrati, ker ni več kaj izbirati."
"Država je v tržni dejavnosti nedopustno omejila cene navzgor"
Sogovornik v nadaljevanju pojasni, da v oddaljenih krajih uporabniki do dimnikarja pogosto sploh ne morejo priti, ker se nikomur ne izplača porabiti toliko časa in stroškov za storitev, za katero država ne prizna vseh stroškov: "Država je v tržni dejavnosti nedopustno omejila cene navzgor, kar je povsem neprimerno za tržno ureditev. Temu so se podjetja prilagodila v toliko, da pač ponujajo tako kvalitetne ali storitve v takem obsegu, kot jih cena prenese. Zato se dimnikarske družbe logično fokusirajo na bolj poseljena območja, kjer pa se po drugi strani nemalokrat zgodi, da so na nekaterih napravah storitve opravljene celo večkrat zapored, saj starejši ljudje pozabljajo ali pa se več ljudi v hiši sočasno dogovarja z več dimnikarji."
Dovrtel pojasni, da v teh nepremišljeno in iluzorno omejenih cenah niso vključeni vsi stroški, urno postavko pa je uradnik ministrstva v letu 2016 vzel kar iz leta 2010. "Danes smo leta 2024 in država še vedno ne najde časa, da bi cene popravila vsaj za raven življenjskih stroškov in/ali inflacijo."
Dimnikarstvo je tako edina dejavnost v državi, ki cen ni spremenila vse od leta 2010."S tem država dejansko izvaja teror in šikaniranje nad vsemi posamezniki, ki kakorkoli v tej dejavnosti delujejo. O cenah je tako v tej panogi bilo že veliko in preveč govora, vendar žal izključno in samo na škodo uporabnikov dimnikarskih storitev."
Mladi niso več zainteresirani za ta poklic
Zmešnjava je torej popolna, zaradi česar so predvidene spremembe zakonodaje, ki pa se na škodo dejavnosti in dimnikarskih družb uvajajo izjemno počasi, s kopico ovir, preprek in postopkovnih zapletov. "Lahko z vso odgovornostjo trdimo, da organizirana preventivna dimnikarska dejavnost, ki bi sistematično oskrbela naprave v državi, da se zmanjša porabo energije in smo vsi zeleni, v Sloveniji ne obstaja več. V obrtno-podjetniški zbornici smo na vse te negativne posledice nepremišljene, upamo si trditi da celo načrtno nepremišljene spremembe po alinejah, pravočasno opozorili. In prav vse negativne posledice za urejenost in sistematičnost so se tudi uresničile, celo do te mere, da interesa za opravljanje dejavnosti pri resnih deležnikih praktično ni več, tako kot tudi mladi niso več zainteresirani za ta poklic, saj ima država izrazito mačehovski odnos. Akterji v javnosti pa s šikaniranjem dimnikarskih podjetij panogo postopoma v dveh desetletjih povsem razgradili in jo pahnili 50 let in več let v preteklost," razloži Simon Dovrtel.
"Po številnih klicih in naročilih sodeč, gotovo vlada popolna zmešnjava, saj se storitve ne opravljajo sistematično, ampak kampanjsko, ko jih nekdo potrebuje ali ko naprava preneha delovati ali ko na to spomnite mediji ali ko k temu pozove dopis z ministrstva ... Upad storitev je vsako leto večji, ocenjujemo, da se giblje že med 50 in 60 odstotki. Kdor želi, ima seveda opravljene vse storitve - če si uspe pridobiti kvalitetnega izvajalca storitev. Večina pa je osredotočena na zapisnik o pregledu, kjer pa se tudi večinoma vse konča."
"Zmotno je prepričanje, da je v današnjem času, ob vseh podražitvah, pomanjkanju kadra ..., mogoče naročiti, pričakovati ali celo predpisati, da bo kvalitetna in celovita storitev na domu, ob vseh stroških, dostopna že za od 10 do 30 evrov. To je samo zelo premišljen načrt, kako uničiti in spraviti na kolena dejavnost, ki je stara 500 let in več," zaključi Simon Dovrtel.
