V Mariboru deluje Center Šteker za zdravljenje nekemičnih zasvojenosti, med katerimi je tudi digitalna zasvojenost. Kot so nam odgovorili na centru, je zasvojenost nabolj skrajna oblika škodljive rabe zaslonov: ''O zasvojenosti govorimo, ko je posameznikovo vedenje prevladujoče oziroma zelo pogosto (dnevno ali celo večkrat dnevno) in ko postane pomembnejše od šole, dela, obveznosti, hobijev, medosebnih odnosov ipd. Kot posledica teh vedenj se pojavijo resni in dolgotrajni negativni učinki, ki jih nakazujejo fizični, socialni, čustveni in drugi znaki in ki prizadenejo različna življenjska področja, kot so fizično in duševno zdravje, odnosi z bližnjimi in okolico, vsakdanje obveznosti, finance, koncentracija, ustvarjalnost, motivacija, produktivnost idr.''
Za posledice najbolj dovzetni otroci in mladostniki
Ključni faktor pri pojavu zasvojenosti je tvorba dopamina, ki nastaja v možganih ob aktivnostih, ki so za nas prijetne. Ko je dopamina v telesu veliko, se počutimo dobro, srečno ali celo vzneseno, kar prinaša ugodje. K vsakemu vedenju, ki vodi v podobno ugodje, se seveda želimo vedno znova vračati, s čimer se nanj navajamo; sčasoma se sistem na nivo ugodja navadi, zato ga potrebujemo vedno več. ''Ker v obdobju otroštva in mladostništva možgani še niso povsem razviti in se možganske povezave šele vzpostavljajo, so otroci in mladostniki za razvoj zasvojenosti in drugih škodljivih vedenjskih navad najbolj dovzetni,'' poudarjajo na Centru Šteker in dodajajo: ''Raziskave kažejo na to, da resnejše oblike prekomerne in škodljive rabe zaslonov – zlasti nekontrolirana raba spleta – povzročajo enake vedenjske vzorce kot druge vrste zasvojenosti. Če se na primer spopadamo s tesnobo, depresijo ali drugo čustveno stisko, bomo morda ugotovili, da hrana, droge ali igre na srečo za nekaj časa ublažijo našo bolečino ali nam nudijo rešitev za naše težave. Če smo osamljeni, pa se bomo morda zatopili v video igro, ki nas spodbuja k ustvarjanju novih družabnih stikov.''
Kaj pomeni prekomerna raba zaslonskih tehnologij?
Ko se pogovarjamo o digitalni zasvojenosti, je treba ločiti med dvema pojmoma, in sicer med uravnoteženo in prekomerno rabo zaslonskih tehnologij. Pomembno je, da rabe zaslonskih tehnologij ne obsojamo avtomatsko, dokler ostajajo naprave orodje, ki jih uporabljamo z določenim namenom oziroma za dosego določenih ciljev in ne nekaj, kar upravlja z nami ali našim časom. ''Uravnotežena ali koristna raba zaslonskih tehnologij je pametna in zdrava raba, ki prinaša številne koristi. Njihov razmah nam je v marsikaterem pogledu olajšal življenje in postale so nepogrešljiv del našega vsakdana (npr. z njimi kadarkoli in kjerkoli dostopamo do želenih informacij, plačujemo položnice, se pogovarjamo s prijatelji na drugem koncu sveta, poslušamo glasbo, uporabljamo navigacijo, si pošiljamo fotografije, se vključujemo v različne razprave na spletu). Prekomerna raba zaslonskih tehnologij navadno pomeni, da za zasloni oziroma na spletu preživimo preveč časa oziroma da čas presega uravnoteženo rabo – še posebej, če lahko govorimo o negativnih učinkih na vsakdanje življenje posameznika. Obstajajo časovne smernice, ki jih priporoča stroka, a čeprav čas igra pomembno, je enako pomembno tudi to, kaj z napravami počnemo. Lahko pa prekomerna raba vodi v težave, če postane vsakodnevna navada brez nadzora ali ravnotežja,'' razlagajo na centru.
Pogosti znaki prekomerne in škodljive rabe
- Aktivnost postane najpomembnejša v posameznikovem življenju, nenehno razmišlja o tem.
- Izguba interesa za stvari, ki jih je v preteklosti rad počel.
- Izguba socialnih stikov.
- Veliko je sporov z bližnjimi.
- Zanemarjanje šolskih in študijskih dejavnosti.
- Spremembe v vedenju, nihanje razpoloženja, vznemirjenost.
- Spremembe v spalnih in prehranjevalnih navadah.
- Fizične spremembe, kot so bolečine v hrbtenici, prisilna drža in številni drugi.
Posledice prekomerne in škodljive rabe
Pretirano in dolgotrajno uporabo digitalnih naprav pogosto spremljajo številne posledice.
Telesne posledice so: boleče, pekoče in suhe oči; glavoboli; nespečnost; bolečine v vratu, hrbtu in ramenih; bolečine v zapestjih; zmanjšanje telesne zmogljivosti; povečanje ali zmanjšanje telesne teže; premalo pitja tekočine in podobno.
Socialne posledice so: težave v šolskem ali delovnem okolju; težave v ožjem krogu (družina, prijatelji) in širšem socialnem okolju, kot so izmikanje socialnim situacijam in pogosti konflikti; upad socialnih stikov in zapiranje vase; oteženo prepoznavanje čustev ter manj stika iz oči v oči.
Psihološke posledice so: sprememba spalnih in prehranjevalnih navad; slabša skrb za higieno; pogosta miselna odsotnost; nenehno razmišljanje o aktivnostih na napravah; izguba občutka za čas; laganje o času, preživetem za zasloni; zanemarjanje priljubljenih aktivnosti brez zaslonov; poplitvena pozornost; manjša zmožnost globoke koncentracije in poglobljenega razmišljanja.
Čustvene posledice so: pogosta, nenadna in neznačilna čustvena nihanja; burna reakcija ob onemogočanju spremljanja zaslonov; razdražljivost in agresivnost; vznemirjenost; obremenjenost zaradi vsebin na spletu in družbenih omrežjih.
Kako poteka zdravljenje?
''Pomembno je, da pomagamo posameznikom, da znova pridobijo nadzor nad svojo uporabo tehnologije, in jim pomagamo najti ravnovesje med tehnologijo in njihovim resničnim življenjem. V Centru Šteker nudimo individualna svetovanja posameznikom, ki se soočajo s težavami prekomerne in/ ali škodljive rabe zaslonskih tehnologij. Na nas se lahko obrnejo tudi tisti, ki se zavedajo, da na spletu preživijo veliko časa in jih je strah, da bi se iz tega razvila zasvojenost,'' sporočajo na centru, ki nudi pomoč pri vključevanju v resnično življenje, kar vključuje navezovanje stikov in spodbujanje zdravega življenjskega sloga. Socialnemu vključevanju uporabnikov pripisuje velik pomen, saj so to pogosto introvertirane ali socialno izključene osebe, predvsem mladi, pri katerih se težave razvijejo prav v obdobju največjih potencialov in osebnega razvoja. Poleg tega je na voljo tudi vsem ostalim, ki imajo vprašanja ali dvome v zvezi s prekomerno rabo zaslonskih tehnologij. Njihov cilj je v svetovalni proces v čim večji meri vključevati ključne bližnje osebe uporabnika ter po potrebi tudi druge strokovnjake, kot so psihiatri in šolske svetovalne službe. Ciljna skupina so predvsem otroci in mladostniki, ki se soočajo s prekomerno in škodljivo rabo zaslonskih tehnologij.
Svetovanja so za uporabnike brezplačna, v proces pa se lahko prostovoljno vključi vsak, ki ima željo ali potrebo po spremembi, a je sam ne more izvesti. Za vključitev ni posebnih pogojev, razen podpisa dogovora o sodelovanju. ''Zdravljenje zasvojenosti je dolgotrajen proces, pri katerem je prvi korak njegovo prepoznavanje in nato priznanje posameznika, da ima težavo. Naslednji korak je iskanje ustrezne pomoči in podpore. Ker je že prepoznavanje prekomerne in škodljive rabe zaslonov lahko zapleteno in oteženo, je v tej fazi pomembno, da poiščemo ustrezne vire oziroma strokovno pomoč,'' zaključuje Center Šteker.
