Kakor drugod po Sloveniji, tudi stanje mariborskih dermatologov v javnem sektorju ni najbolj zavidljivo. Opaziti je namreč dva negativna trenda: prvič, vse več ljudi se odloča za obisk zasebnika, in drugič, vse več zdravnikov odhaja iz javnega sektorja v zasebni, in sicer še preden so so zapolnili osem let delovne dobe v javnem sektorju, kakor terja zakon.

V Mariboru dosegli programski maksimum, v Ljubljani primanjkuje “javnih” dermatologov

V UKC Maribor je trenutno zaposlenih le devet dermatovenerologov, odgovarjajo na UKC.

“Sistemizacija delovnih mest tako zdravnikov kot drugega medicinskega ter nemedicinskega osebja je 100-odstotno zapolnjena, zaradi česar lahko v popolnosti izpolnimo načrtovan delovni program ambulantne oskrbe dermatoloških bolnikov,” še dodajajo.

To pomeni, da so dosegli maksimum, ki ga terja ZZZS, s katero imajo sklenjeno pogodbo. Kot so pisali v Dnevniku, imajo v Ljubljani že dalj časa odprta dva razpisa za zaposlitev specialistov dermatovenerologije, a zanju ni interesa, zato so lani dosegli le 80 odstotkov programa, čeprav je bila ZZZS pripravljena financirati 120 odstotkov.

Koncesije ne prinašajo zaslužka

Mnogi dermatologi, ki so v Ljubljani preteklosti delali s koncesijo, so jo tudi vrnili. Odločili so se za zasebni sektor. Slednje namreč prinaša večje zaslužke. Na sončni strani Trojan stanje sicer ni tako alarmantno, to pa zato, ker je z razliko od Ljubljane v Mariboru premalo pacientov, ki bi zapolnili večje število samoplačniških ambulant, je prepričan mariborski dermatolog, ki želi ostati neimenovan.

Dermatologi za koncesijo sicer prejemajo 10.000 evrov mesečno, a slednje lahko pokrijejo le osnovne stroške. Prav zato se jim koncesija ne izplača, nam je še zaupal.

V Mariboru le ena zasebnica s koncesijo

Trenutno poleg devetih dermatovenerologov v UKC Maribor s koncesijo dela ena sama zasebnica, in sicer Maja Kalać Pandurović iz istoimenovane dermatološke ambulante na Gosposvetski. V Mariboru sicer nimajo takšnih problemov kot v Ljubljani, kjer je kupna moč večja in je interesa za obisk dermatologa s koncesijo zelo malo. Prav slednje neugodno vpliva na javno zdravstvo in kaže na čedalje večji trend privatizacije zdravstva.

Dermatološke storitve niso predrage

Prav tako mnoge dermatološke storitve niso tako drage, da si jih ljudje ne bi mogli privoščiti. Za prvi pregled v Mariboru je potrebno odšteti povprečno 45 evrov, za odstranitev petih znamenj prav tako. Storitev je opravljena hitro, čakalnih dob praktično ni, dermatolog pa takoj zasluži.

Predolge čakalne dobe silijo k zasebnikom

Čakalne dobe glede na preostale zdravstvene sektorje niso tako dolge, a zagotovo je prav čakanje eden od bistvenih razlogov za prehod pacientov k zasebnikom, je še prepričan mariborski dermatolog. Če sodite med tiste nesrečneže, ki ste na koži opazili neko spremembo, a je osebni zdravnik nadaljnji pregled označil z “redno”, boste nanj morali počakati “le” 170 dni. Pri napotnicah z oznako hitro je treba čakati 77 dni, zelo hitro 2 dni, pri oznaki nujno pa ni čakalne dobe. V povprečju je za prvi pregled potrebno čakati 76 dni. Spremembe na koži pa znajo biti ne le zelo srbeče, pekoče, boleče, pač pa tudi nevarne, kot v primeru kožnega raka. Razlogov za čakanje je tako vse manj.

V UKC Maribor se ne strinjajo

A kljub temu so dermatologi obeh sektorjev zedinjeni, da odločitev za zasebnika ne izhaja iz predolgih čakalnih dob. “Bolniki praviloma obiščejo zasebne dermatološke ambulante zaradi posegov in storitev, ki jih na napotnice glede na pravila ZZZS ni možno opraviti v javni ustanovi v breme ZZZS in so predmet samoplačniških storitev,” menijo v UKC Maribor.

Odtehta tudi kvaliteta storitev

V Medicinskem centru Betnava pa menijo, da odtehta zlasti kvaliteta storitev. “Menim, da je eden glavnih razlogov za obisk v zasebni ambulanti čas, ki ga namenimo posamezniku za pogovor in pregled, ki je neprimerno daljši kot v ambulantah javnega zdravstvenega sistema. Drugi razlog pa so storitve, ki jih ZZZS ne krije.”

K zasebnikom za preventivo, odstranevanje izrastkov in kozmetičnih storitve

V UKC Maribor prednjačijo pregledi zaradi akutnega dermatitisa, alergijskih reakcij, urtikarije z ali brez angioedema, luskavice, okužb kože ter razjeda na golenih. H zasebnikom se ljudje obračajo zaradi povsem drugačnih stanj, ki očitno niso financirane s strani ZZZS.

“Največ ljudi pride na preventivni pregled pigmentnih sprememb, odstranjevanje motečih nenevarnih izrastkov z radiofrekvenco, virusnih bradavic, spremenjenih nohtov in aken,” pojasnjujejo v samoplačniški dermatološki ambulanti MC Betnava.