Kar polovica Slovencev prihranke drži v gotovini, kažejo rezultati raziskave o finančni pismenosti, ki jo je za Časnik Finance opravila družba Arhea. To izhaja predvsem iz dejstva, da je v naši državi varnost povezana z oprijemljivostjo, na naše finančne odločitve pa še vedno vplivajo globoko zakoreninjeni vzorci, poroča časnik Finance.
Zelo veliko ljudi toka svojih financ sploh ne spremlja
Sodeč po izsledkih raziskave, številni Slovenci denar še vedno skrivajo v nogavicah, skritih na dnu predala, kuvertah ali pa v sefih. Razlogi za naše finančne odločitve pa tičijo v nezavednih vzorcih, ki se lahko kažejo na različne načine, v obliki pretiranega varčevanja ali trošenja, slabim pregledom nad osebnimi financami, življenja od plače do plače in podobno, za omenjeni medij pojasnjuje finančna coachinja in psihoterapevtka Karolina Jovanoska.
Na vedenje ljudi močno vpliva tudi razumevanje denarja, skoraj tri četrtine anketiranih denar namreč razume pozitivno, četrtini pa predstavlja zgolj neko nujno zlo.
"Zelo veliko ljudi ne spremlja svojih financ in nimajo dobrega pregleda nad tem, kam jim denar uhaja," ob tem dodaja Jovanoska. Ob nakupovanju in plačevanju je treba vedno razmisliti, ali denar resnično trošimo za stvari v skladu z našimi potrebami in prioritetami, ali ga zapravljamo iz napačnih razlogov. Če nimamo dobrega pregleda in jasnih meril glede financ, se hitro znajdemo v začaranem krogu zapravljanja. "Osebno podpiram koncept čuječega trošenja – da kupim brez slabe vesti, kar me dejansko podpira, in se mirno odrečem stvarem, ki jih ne potrebujem," nadaljuje Jovanoska.
Prakticiranje tega koncepta pa ima pomemben predpogoj - razumevanje celostne slike denarnega toka. Treba je namreč dobro vedeti, koliko denarja na mesec pridobimo in koliko ter kje ga porabimo. Občutek nadzora nad financami nam pomaga pri sprejemanju boljših in učinkovitejših odločitev glede porabe in vlaganja denarja.
[[image_1_article_85424]]
Razlogi za finančne odločitve Slovencev tičijo v zakoreninjenih prepričanjih in navadah
Dejstvo, da ima skoraj polovica ljudi še vedno prihranke v gotovini, bi bilo napačno označiti kot neracionalnost, predvsem je to posledica tega, da je v Sloveniji varnost močno povezana z oprijemljivostjo - denar v gotovini pa je oprijemljiv in ga posledično smatramo za "varnega". Kot pravi Jovanoska, pa so finančne navade Slovencev predvsem povezane z našimi družbeno-zgodovinskimi okoliščinami.
Kot prvi pomemben dejavnik izpostavi dejstvo, da so naši predniki v nekdanji Jugoslaviji živeli v socializmu, ko vlaganje na borzi ni bilo relevantno, ker je za pokojnine poskrbela država, kot drugi pa, da so ljudje po drugi svetovni vojni zaradi težkih razmer in pomanjkanja bili primorani skrbno varčevati. Posledično tudi sedaj posamezniki hrepenijo za občutkom, da je "nekaj našega", otipljivo in na dosegu roke.
"Današnja mladina je že precej bolj razbremenjena teh socialističnih starih vzorcev in zahvaljujoč svetovnemu spletu, so veliko bolj odprti za koncept vlaganja," nadaljuje Jovanoska.
Na kolektivni ravni pa je zaupanje še zmeraj precej labilno, lahko ga zruši že ena sama slaba zgodba znanca ali lastna izkušnja. Predvsem k izgubi zaupanja v vlaganje doprinesejo dogodki, kot so finančna kriza, izgube na kriptotrgu in izgube denarja v delnicah. Slovenci finančno izgubo namreč razumemo kot poraz, v nas pa se hitro naseli strah pred ponovnim vlaganjem, saj nanj začnemo gledati kot tveganje. "Ekonomija je ciklična in trgi gredo nenehno gor in dol. Če tega ne znamo ali ne zmoremo sprejeti, potem bo vlaganje za nas gotovo preveč stresno," še pravi Jovanoska.
Raziskava je pokazala še en zanimiv vidik, in sicer malo manj kot dve tretjini ljudi menita, da imata znanja za finančne odločitve dovolj, dobra polovica pa se pri takšnih odločitvah zanaša na svojo presojo. Kot pojasnjuje Jovanoska, imamo v Sloveniji pogosto prepričanje, da moramo vse storiti sami, saj bi iskanje pomoči bilo znak šibkosti, to pa nas lahko precej drago stane. Nimamo namreč navade, da bi pri vlaganjih ali preprosto rokovanjem z denarjem poiskali pomoč finančnega ali naložbenega svetovalca, mentorja ali coacha, čeprav taka oseba v določenih primerih lahko pride zelo prav.
