V Sloveniji je bilo v prvem četrtletju leta 2025 delovno aktivnih 995.000 ljudi, medtem ko je stopnja brezposelnosti ostala razmeroma nizka – pri štirih odstotkih, kažejo podatki Statističnega urada RS (SURS). Kljub ugodnim številkam na papirju, se gospodarstvo sooča z resnimi izzivi. Delodajalci težko najdejo ustrezno delovno silo, kar se odraža v vse več gospodarskih panogah, poroča portal slo24.si.

Direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR), Boštjan Vasle, opozarja, da je eden ključnih razlogov za trenutno stanje demografska slika Slovenije – vse manj je ljudi, ki bi sploh lahko vstopili na trg dela.

Najbolj prizadete panoge

Zdravstvo

Slovensko zdravstvo se že dalj časa sooča z alarmantnim pomanjkanjem kadrov. V bolnišnicah manjka kar četrtina medicinskih sester, v celotni državi pa je po oceni Zbornice zdravstvene in babiške nege primanjkljaj ocenjen na kar 2.000 do 3.000 medicinskih sester. Mnogo jih zapušča Slovenijo in se zaposluje v tujini – zlasti v Avstriji in Nemčiji, kjer so plače višje, pogoji dela pa boljši.

Gostinstvo

Gostinski sektor je vse leto, zlasti pa poleti, pod velikim kadrovskim pritiskom. Turistično najbolj priljubljene lokacije težko najdejo dovolj natakarjev in kuharjev, saj delo pogosto poteka v več izmenah, tudi ob vikendih in praznikih. Zaradi pomanjkanja domače delovne sile se gostinci vse bolj zanašajo na tuje delavce, predvsem iz držav južnega Balkana in Azije.

Gradbeništvo

Gradbeništvo, ki je že v času gospodarske krize močno trpelo, se danes srečuje z dodatnimi izzivi zaradi pomanjkanja zidarjev in drugih obrtnikov. V panogi je velik delež zaposlenih tujcev, največ iz Bosne in Hercegovine, Kosova in Severne Makedonije, vendar potrebe še vedno presegajo ponudbo.

Demografski izzivi postajajo sistemski problem

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj opozarja, da se bo problem pomanjkanja delovne sile dolgoročno le še poglabljal. Staranje prebivalstva, nizka rodnost in daljša življenjska doba bodo Slovenijo do leta 2050 postavile med demografsko najstarejše države EU.

Zaskrbljujoč je tudi podatek SURS, da se je v letu 2024 rodilo manj kot 17.000 otrok – najmanj po letu 1922. Posledično je na trgu dela vse manj mladih, vse več pa starejših – tudi upokojencev – ki se znova vključujejo v delovno okolje.

Pričakovanja za prihodnost

Zavod za zaposlovanje RS napoveduje, da se bo v drugi polovici leta 2025 zaposlenost povečala za približno 2,1 odstotka. Napovedanih je okoli 32.000 novih zaposlitev. Najbolj iskani kadri bodo vozniki težkih tovornjakov, varilci, čistilci, prodajalci in delavci v predelovalnih dejavnostih.

Vendar kar 46,5 odstotka delodajalcev že danes poroča, da težko najdejo ustrezne kandidate, kar pomeni, da bo pomanjkanje delovne sile ključen izziv tudi v prihodnjih letih, še piše omenjen medij.

Več novic preberite na slo24.si.