Inšpektorat RS za delo je lani na podlagi prenovljene zakonodaje o evidentiranju delovnega časa zabeležili več kot dvakrat več kršitev na tem področju kot leta 2023. Inšpektorji so sicer upali, da jim bodo novosti omogočile še bolj učinkovit nadzor. Zdaj predlagajo elektronsko evidentiranje vsaj za kritične panoge, kot je gradbeništvo.

V veljavi od novembra 2023

Slovenija je po dolgoletnih pozivih inšpektorata k vzpostavitvi pravnih podlag za učinkovitejši nadzor in sankcioniranje kršiteljev aprila 2023, ko je bil potrjen, oz. novembra 2023, ko je šel v uporabo, dobila posodobljen zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti.

Ta je med drugim je prinesel beleženje dodatnih podatkov o delovnem času, denimo o prihodu in odhodu ter koriščenju odmora, obveščanje delavca o podatkih iz evidence, obvezno trajno hrambo evidenc, obvezno vodenje elektronskih evidenc za kršitelje zakonodaje ter višje globe in pooblastilo inšpektorjem za izrekanje glob v razponu.

Inšpektorji so tako lani področje evidenc prvič nadzirali po novi zakonodaji, so pa v začetnem obdobju na terenu delovali predvsem svetovalno in preventivno.

Med glavnimi kršitvami nevpisovanje opravljenih ur

V letu 2024 so ugotovili 1145 kršitev zakona o evidentiranju delovnega časa, s čimer se je število ugotovljenih kršitev glede na predhodno leto, ko jih je bilo 515, več kot podvojilo, je razvidno iz letnega poročila inšpektorata.

Največ jih je bilo ugotovljenih glede evidenc o izrabi delovnega časa in njihovega vodenja, in sicer 855. Glede splošne obveznosti vodenja evidenc so inšpektorji našteli 199 kršitev.

Kot se je izkazalo, delodajalci v evidence predvsem ne vpisujejo podatkov o številu opravljenih ur, števila ur, za katere se prejema nadomestilo plače, ter podatkov o času prihoda in odhoda delavca z dela, ki jih je predvidela novela zakona iz leta 2023.

Delodajalci delavcev ne obveščajo o izrabi delovnega časa

Več kršitev je bilo zaznanih tudi glede nove obveznosti delodajalcev, da morajo delavce pisno obvestiti o podatkih iz evidence o izrabi delovnega časa za pretekli mesec najpozneje do konca plačilnega dne.

Nekaj je bilo še primerov kršiteljev, ki so po novem obvezani k elektronskemu vodenju evidenc, a te obveznosti niso izpolnili ali so elektronsko evidenco začeli voditi po predpisanem roku.

Še vedno pogoste ponarejene evidence

Na inšpektoratu še naprej ugotavljajo, da marsikateri delodajalec vodi evidence tako, da so v celoti ustrezne in v skladu z zakonom, čeprav je splošno znano, da delavci, na primer v gradbeništvu, v določenih obdobjih delajo več kot osem ur na dan, in to tudi brez dnevnega ali celo tedenskega počitka. Podobno naj bi bilo pri čiščenju, v gostinstvu in trgovini, pojasnjujejo.

"Lahko bi rekli, da je tak način beleženja delovnega časa mogoč tudi s pristankom delavcev, bodisi prostovoljnim ali ne /.../. Brez sodelovanja delavcev v dokaznih postopkih je ugotavljanje, ali so predložene evidence odraz resničnega stanja, zelo oteženo ali nemogoče," opozarjajo.

Na splošno je sicer za ustrezno evidentiranje slabše poskrbljeno pri manjših delodajalcih, ki evidence o izrabi delovnega časa vodijo v glavnem v fizični obliki, v različnih oblikah na papirju, in ne ažurno, kot to določa zakon, temveč za nazaj. Medtem pa evidence bolj verodostojno vodijo pri večjih delodajalcih, ki imajo večinoma vzpostavljen elektronski sistem, razmere opisujejo na inšpektoratu.

Od sprememb zakonodaje so si obetali še več izboljšav

Pri tem ne skrivajo, da so si od sprememb zakonodaje obetali še več izboljšav. "Zavedamo se, da noben zakon, zakonska določba, ne more v popolnosti preprečiti, da se evidence ne bi ponarejale, lahko pa se z različnimi zakonskimi zahtevami to omejuje in otežuje," navajajo.

Želeli bi si, da bi bili vsi delodajalci zavezani vzpostaviti elektronsko evidenco, a hkrati vedo, da bo to tudi v bodoče z zakonsko ureditvijo težko doseči.

Določene panoge izpostavljene večjim obremenitvam

Bi pa veljalo po njihovi oceni razmisliti, da bi taka obveznost veljala le za določene panoge, kot je gradbeništvo. "Določene panoge so izpostavljene večjim obremenitvam, večjim nevarnostim, tveganjem, več je kršitev, zaradi česar bi se jim lahko naložilo zakonsko obveznost elektronskega beleženja delovnega časa," utemeljujejo.

Podobni razlogi so po njihovih besedah botrovali tudi k temu, da je strogi regulativi glede delovnega časa podvržena panoga prevozov v cestnem tovornem in potniškem prometu. "Kljub vsem obveznostim, ki jim jih zakonodaja v zvezi s tem že nalaga, se z novimi zahtevami teži k sodobnejši zapisovalni opremi, čemur se pretirano ne nasprotuje," pravijo.

"Vodenje evidenc o izrabi delovnega časa je še kako potrebno in pomembno zaradi učinkovitejšega nadzora nad izvajanjem normativne ureditve delovnega časa, odmorov in počitkov in tudi drugih institutov," poudarjajo.

Evidence pomembne tudi za obračun plač

Pravilno vodene evidence so podlaga za to, da se pri nadzoru lahko ugotovi, kako je delovni čas za posameznega delavca razporejen, ali dela poln ali krajši delovni čas, ali dela v izmenah, ali je delovni čas enakomerno ali neenakomerno razporejen, ali opravlja nadurno delo, ali opravlja delo v neugodnem delovnem času, kot je nočno, nedeljsko, praznično delo, ali je koristil letni ali izredni dopust in druge odsotnosti z dela, itd.

Ti podatki so povezani tudi s pravilnim obračunom plač, nadomestil plač in dodatkov k plači. Iz evidenc o izrabi delovnega časa inšpektor tako pridobi bistvene podatke tudi glede drugih pravic delavcev. Če niso vodene pravilno, potem tudi ni mogoče ugotavljati drugih morebitnih kršitev, izpostavljajo na inšpektoratu.

Marca v DZ sprejeli nekaj omilitev zakonodaje

"Zaradi vsega navedenega je res pomembno, da se evidence vodi ažurno, točno in popolno," dodajajo. Ob tem napovedujejo, da bodo skušali v nadzorih z doslednimi zahtevami po spoštovanju obstoječih zakonskih določb doseči, da bo prirejanje evidenc čim težje.

Novela zakona o evidentiranju je sicer leta 2023 povzročila hudo razburjenje v gospodarstvu in delu politike, češ da prinaša zgolj nova administrativna bremena in da ni življenjska, zato so takoj po njeni uveljavitvi stekla pogajanja socialnih partnerjev za nov poseg v zakon. Nova novela je bila nato sprejeta marca letos.

Med drugim je prinesla črtanje evidentiranja podatka o izrabi in obsegu izrabe odmora med delovnim časom, vpisovanje določenih podatkov pa je po novem dovoljeno mesečno, in ne več dnevno oz. tedensko.

STA