Kot so v Društvu novinarjev Slovenije (DNS) zapisali v današnjem sporočilu za javnost, so bili seznanjeni z dopisom, ki ga je Urbanija poslal odgovorni urednici Jadranki Rebernik in v katerem je voditelja TV Dnevnika Sašo Krajnca in urednico oddaje Vesno Pfeiffer obtožil, da sta brez kakršnih koli strokovnih podlag zagrešila “hudo programsko kršitev”. Rebernikovo je zato pozval, “da z obema delavcema opravi pogovor in jima določi naloge, ki jih bosta lahko profesionalno opravljala”.

Direktor televizije s tem dopisom posredno grozil

V društvu ugotavljajo, da je direktor televizije s tem dopisom novinarju in urednici posredno grozil s premestitvijo in to mimo disciplinskih postopkov, v okviru katerih bi imela na voljo pravna sredstva za obrambo. “Menimo, da se za formalne postopke ni odločil ravno zato, ker se zaveda, da nima pravno vzdržnih argumentov zanje. Zato ocenjujemo, da gre za nedopustno neformalno obliko pritiska, s katero želi vodstvo TV Slovenija novinarje in urednike podrediti ter jih ustrahovati tako, da bodo svoje uredniške odločitve prilagodili željam in interesom vodstva,” so zapisali.

Po statutu Radiotelevizije Slovenija ima direktor televizije široka pooblastila, tudi programska, vendar pa le, če ugotovi dejanske kršitve zoper načela javnosti, pluralnosti in neodvisnosti, so spomnili. Po mnenju DNS novinar in urednica s tem, ko sta gledalcem pojasnila, da je bil prispevek o uvodniku Mladine objavljen po naročilu Rebernikove, nista kršila nobenega od teh načel. V odgovoru na očitke direktorja sta namreč pojasnila, da ta prispevek ni bil objavljen v skladu z utečenimi protokoli in da avtorizacije za njegovo objavo ni dala Pfeifferjeva, ampak Rebernikova.

Odvetnica s področja medijskega prava Jasna Zakonjšek k temu dodaja, da ima Urbanija sicer delno prav v točki, da novinarja in urednico zavezuje lojalnost do delodajalca in varovanje njegovega ugleda, zato bi morala na nesoglasja znotraj hiše najprej opozoriti na uredniških sestankih. Kot sama razume iz medijskega poročanja, so novinarji na to že opozarjali, vendar vodstvo televizije teh opozoril ni vzelo resno. Zato je v tem primeru pretehtala pravica javnosti do obveščenosti, kar je tehtnico nagnilo v prid svobodi izražanja.

S svojim pojasnilom sta Pfeifferjeva in Krajnc tudi navedbah DNS branila načela, ki jih navaja statut, in ne kršila programskih standardov, kot navaja direktor. Gledalce sta le seznanila z dejstvom, direktor pa ni konkretno utemeljil, katere programske standarde ali člene Kodeksa novinarjev Slovenije naj bi kršila. Glede na to, da je na podlagi neutemeljenih očitkov posredno zahteval sankcije za novinarja, je po mnenju DNS prekoračil svoja pooblastila.

Opozarjajo tudi, da se v skladu z zakonom o medijih novinarju ne sme odpovedati delovnega razmerja ali prekiniti sklenjene pogodbe z njim, zmanjšati plače, spremeniti statusa v uredništvu ali kako drugače poslabšati njegovega položaja zaradi izražanja mnenj in stališč, ki so v skladu s programsko zasnovo ter s profesionalnimi pravili, merili in standardi. “Kakršen koli poseg v status obeh novinarjev bomo razumeli kot hudo kršitev tako medijske kot delovnopravne zakonodaje,” so še zapisali.

Direktorja opominjajo, da ni urednik

Zakonjškova pa pozdravlja tudi odločitev novinarjev, da poiščeta odvetniško pomoč, saj je že direktorjevo mnenje, da v stresni situaciji ne znata profesionalno odreagirati, poseg v njuno pravico do časti in dobrega imena. Četudi ne bi utrpela posledic na delovnopravnem področju, sta po mnenju Zakonjškove že utrpela negativne posledice s protipravnim posegom v njuno pravico do svobode izražanja. To ima negativen vpliv tudi na vse ostale novinarje, ki bi si upali javno opozoriti na probleme na javni televiziji.

V DNS so se odzvali tudi na potezo Urbanije, ki je naročil analizo povzemanja poročanja drugih medijev na RTV Slovenija. V DNS se sprašujejo, “ali direktor meni, da gre pri povzemanju za matematični problem usklajevanja vseh medijev ali pa za avtonomne uredniške odločitve, ki temeljijo na kriteriju relevantnosti objav v drugih medijih”.

“Direktorja televizije zato znova opominjamo, da ni urednik ter da novinarska in uredniška avtonomija po medijski zakonodaji uživa zaščito. Prav tako ga ponovno pozivamo k odstopu,” so v DNS še zapisali v sporočilu za javnost.

Delavci RTV Slovenija medtem Urbanijo pozivajo k odstopu, saj po njihovem mnenju ni kos položaju direktorja, temveč svoje poslanstvo dojema preveč avtoritarno. 

Oceni DNS, da je direktor TVS voditelju in urednici posredno grozil s premestitvijo, pritrjujejo tudi v Aktivu novinarjev Radia Slovenija. Tudi po njihovem mnenju gre za “nedopusten pritisk in ustrahovanje novinarjev in urednikov, ki niso pripravljeni slediti neprofesionalnim in škodljivim navodilom nadrejenih, ampak še vedno pokončno opravljajo svoje delo, ki je v prvi vrsti namenjeno javnosti”.

Izrekli so podporo Pfeifferjevi in Krajncu, ki po njihovem mnenju svoje delo opravljata dobro in profesionalno. Medtem pa javnost s svojimi dejanji vsak dan bolj na cedilu pušča vodstvo TV Slovenija, so v izjavi za javnost še zapisali v aktivu.

STA