Po novem se bodo lahko delavci, starejši od 58 let, oziroma tisti, ki so delali že 35 let, s svojimi delodajalci dogovorili za delovni teden s prostimi petki, podaljšanim vikendom ali šestimi urami dela na dan, v objavi na družbenih omrežjih Levice pojasnjuje državni sekterar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Dan Juvan.

Sistem 80-90-100 od 1. 1. 2026

Ta ukrep so poimenovali sistem 80-90-100, gre za možnost opravljanja dela s krajšim delovnim časom delavca pred upokojitvijo. "To pomeni, da bodo delavci delali 80 % časa, za to prejeli 90 % plače in imeli seveda 100 % krite prispevke. Razliko v prispevkih v tem primeru krije država," pojasnjuje Juvan. Zakon je bil sprejet v državnem zboru, delavci pa se bodo lahko za ta nov sistem z delodajalcem dogovorili že od 1. januarja 2026. 

Kot so konec junija zapisali v novostih novele Zakona o urejanju trga dela, želijo z ukrepom starejšim delavcem olajšati daljše ostajanje v delovni aktivnosti, kar ima pozitiven učinek na njihovo materialno blaginjo in na javne finance in sisteme socialne varnosti. 

Najboljše razmerje med delom in prostim časom imajo na severu

Kot piše Svet24, nekatere evropske države, med njimi tudi Švedska, Islandija, Finska in Nizozemska, že prakticirajo skrajšani in bolj fleksibilen delovni čas. Sicer šesturni delovnik v nobeni evropski državi še ni zakonska norma za vse, a se je pri posameznih podjetjih in ustanovah v omenjenih državah izkazal za zelo uspešnega. Po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), o katerih je lani poročal N1, na Nizozemskem zaposleni v povprečju na delovnem mestu preživijo 29,5 ure na teden. Sever Evrope ima tako, glede na rezultate raziskave, najboljše razmerje med delom in prostim časom.

Kakšne pa so prednosti, ki jih prinaša bolj fleksibilen in skrajšani delovni čas? Kot piše Svet24, je ključna prednost povečana produktivnost - krajši delovni čas namreč pogosto vodi do večje osredotočenosti in učinkovitosti pri delu. Prav tako opažajo zmanjšano raven stresa in utrujenosti, zaposleni pa imajo obenem več prostega časa, ki ga lahko izkoristijo za počitek, družino, druženje s prijatelji, ter športne in druge aktivnosti. Zaradi boljšega razmerja med zasebnim in poklicnim življenjem je pojav izgorelosti manj pogost, ravno tako so zaposleni manjkrat bolniško odsotni ter opažajo boljše duševno zdravje ter večje zadovoljstvo z zaposlitvijo.

Več novic lahko preberete tudi na slo24.si.