Vinjete so za vožnjo po slovenskih avtocestah in nekaterih hitrih cestah obvezne že od leta 2008, pri Darsu pa v povprečju vsak mesec oglobijo 4.839 voznikov, ki vinjete nimajo ali pa ta ni veljavna. Kmalu bo potekla veljavnost rožnate vinjete, od 1. februarja pa bo obvezna uporaba nove vinjete za leto 2020, zato bo v prihodnjih tednih nadzor voznikov še nekoliko bolj poostren.
Z daljnogledom nad voznike
Vsi smo že na slovenski avtocesti naleteli na nadzornike Darsa, ki z daljnogledom v roki iščejo voznike brez nameščene ali veljavne vinjete. Metoda sicer ni najbolj moderna, ampak očitno deluje. Nadzorniki so namreč v letu 2019 v povprečju vsak mesec ujeli 4.839 voznikov, ki so po avtocesti ali hitri cesti vozili brez (veljavne) vinjete.
Siol.NET poroča, da je v zadnjih dveh letih bilo ujetih največ prekrškarjev, leta 2018 so jih ujeli nekaj več kot 56 tisoč, od uvedbe vinjet pa skupaj že skoraj pol milijona. Lani je bilo v tem pogledu rekordno, saj so izdali skupno 58.067 plačilnih nalogov zaradi neuporabe ali nepravilne uporabe vinjet.
Na leto s pisanjem kazni povprečno zberejo 7,6 milijona evrov, vendar ta denar ne konča pri Darsu, ki skrbi za nadzor, ampak gre v državni proračun. Od cestninskega razreda je odvisno kakšne bodo kazni. kazi.
Elektronski nadzor
Nadzor nadzornikov Darsa se je otežil z odstranitvijo cestninskih postaj. Prekrškarje lovijo s preusmeritvijo prometa na počivališča ali pa z nadzorom na izvozih z avtocest. V začetku februarja bo nadzor zaradi prenehanja veljavnosti vinjete z letnico 2019 še nekoliko bolj okrepljen.
Nadzorniki morajo iskati voznike ne glede na vreme. Vinjeta je v našem zakonu o cestninjenju označena kot nalepka, ta pa je na avtomobilih obvezna že od 1. julija leta 2008. V prihodnjih letih naj bi prišlo do sprememb, ki so povezane s potrebno vzpostavitvijo nadzornega in plačniškega sistema.
Pojavila bi se naj e-vinjeta, elektronski nadzor, ki bi olajšal nadzor, vezana pa bi bila na avtomobil in je ne bi bilo treba lepiti na vetrobransko steklo. Pri Darsu komentirajo, da je predhodna preveritev ekonomske in tehnične učinkovitosti nujna, saj je primarni namen cestninjenja povračilo stroškov cestninskih cest. Prednosti in slabosti e-vinjete za Slovenijo preučujejo, predvsem način, kako bi bilo možno izvajati učinkovit cestninski nadzor, ker veljajo v Sloveniji drugačne zakonitosti kot v Avstriji, predvsem zaradi krajšega cestninskega omrežja in nadpovprečnega deleža tranzitnih uporabnikov. Vinjetni sistem cestninjenja je tehnološko mogoče izvajati tako z nalepkami kot tudi v obliki elektronske oziroma digitalne vinjete, vsak od teh načinov pa ima svoje prednosti in slabosti.
Vinjete se kupujejo vedno bolj
Lani se je prodaja povečala za štiri odstotke kot v letu 2018, kar pomeni, da so pri Darsu vrednostno zaslužili za 6,95 milijona evrov več. V letu 2018 so prihodki od vinjet znašali 188,4 milijona evrov, od tovornega prometa 248,2 milijona evrov ter od predornine za predor Karavanke 14,9 milijona evrov, za leto 2019 pa pri Darsu še nimajo podatkov.
