Gre za tradicionalen slovenski zajtrk, ki je sestavljen iz mleka, kruha, masla, medu in jabolk ali drugega svežega ali suhega sadja brez dodanega sladkorja. Kruh mora biti proizveden v Republiki Sloveniji, vsa druga živila pa morajo biti pridelana in predelana v Republiki Sloveniji. Projekt je nastal na pobudo Čebelarske zveze Slovenije leta 2011. Letošnji tradicionalni slovenski zajtrk bo potekal po sloganom Zajtrk z medom – super dan.
Slovenski zajtrk obeležujemo vsak tretji petek novembru, na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano po pojasnjujejo, da je pri sestavljanju jedilnikov pomembna predvsem pestrost ter slovenska pridelava in predelava.
Ozaveščanje o pomenu zajtrka in lokalno pridelanih živil
S slovenskim zajtrkom se povečuje ozaveščanje o kmetijstvu in čebelarstvu za predelavo hrane, ter njenem vplivu na okolje. Pomembno je tudi splošno ozaveščanje mladine o pomenu zdravega načina življenja, vključno s pomenom gibanja in izvajanja športnih aktivnosti.
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jože Podgoršek, je pojasnil, da tradicionalnega slovenskega zajtrka letos zaradi šolanja na daljavo, ki je posledica aktualnih epidemioloških razmer, ne bo mogoče izvesti. “Predlagali smo, da šole ta petek pri pouku na daljavo dve šolski uri ali več namenijo vsebinam, povezanim z dnevom slovenske hrane,” je pojasnil kmetijski minister.
Predlagali smo, da šole ta petek pri pouku na daljavo dve šolski uri ali več namenijo vsebinam, povezanim z dnevom slovenske hrane.
Šolam so tako predlagali, naj se osredotočijo na ozaveščanje o tem, kdo pridela slovensko hrano, koliko truda je vloženega v pridelavo, zakaj je hrana iz bližine boljša izbira, kakšna je vloga čebel in drugih opraševalcev ter zakaj je zajtrkovanje pomembno iz zdravstvenega vidika. Dan slovenske hrane lahko sicer vsak obeleži tudi sam, s pripravo zajtrka z lokalnimi živili doma ali v službenih kolektivih
Priložnost za podporo lokalnim oskrbovalnim verigam
Irena Simčič z Zavoda RS za šolstvo je zagotovila, da se je šolstvo na letošnjo izvedbo zajtrka dobro pripravilo. V ponedeljek je potekalo srečanje organizatorjev šolske prehrane, ki so med drugim govorili o podrobnostih izvedbe dejavnosti. “Šole smo že ob začetku šolanja na daljavo pozvali, naj v tem obdobju še bolj spodbujajo redno in zdravo prehranjevanje otrok ter dajejo poudarek tudi zajtrku,” je dodala.
Šole smo že ob začetku šolanja na daljavo pozvali, naj v tem obdobju še bolj spodbujajo redno in zdravo prehranjevanje otrok ter dajejo poudarek tudi zajtrku.
Kot je poudaril Podgoršek, je dan slovenske hrane tudi priložnost za podporo lokalnim oskrbovalnim verigam. Na ministrstvu ugotavljajo, da je na področju nabave lokalnih živil v javnih zavodih še veliko prostora za izboljšave.
H krepitvi prizadevanj na tem področju je pozval tudi predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič. “Pomena zdrave hrane, kar lokalno pridelana hrana nedvomno je, se zavedajo mnogi. Zatakne pa se lahko pri javnih razpisih, pri katerih je pogosto premalo poudarka namenjenega izkoriščanju tega, kar nudi lokalno okolje,” je dejal.
Pomena zdrave hrane, kar lokalno pridelana hrana nedvomno je, se zavedajo mnogi. Zatakne pa se lahko pri javnih razpisih, pri katerih je pogosto premalo poudarka namenjenega izkoriščanju tega, kar nudi lokalno okolje.
V zvezi so zato predlagali ustanovitev konzorcija ponudnikov zaščitenih kmetijskih pridelkov in izdelkov na ravni EU. “Menimo namreč, da so ti pridelki in izdelki tudi na domačem trgu premalo prepoznani,” je pojasnil. Ministrstvo ustanovitev takšnega konzorcija podpira, zato Noč pričakuje, da bi lahko bil vzpostavljen že v kratkem.
