Stanovalci v domovih za starejše, ki želijo biti od 1. decembra vključeni v sistem dolgotrajne oskrbe in so oddali soglasje k prevedbi v novi sistem, imajo še danes čas, da podpišejo osebni načrt oskrbe. Na ministrstvu za solidarno prihodnost so za STA dejali, da si v teh dneh prizadevajo, da bi ga podpisali še tisti, ki jim to do zdaj ni uspelo.

Dvig cen med 20 in 30 odstotki

Koliko je takih stanovalcev, na ministrstvu niso mogli povedati. Vsekakor pa vsakodnevno odstranjujejo ovire, zaradi katerih stanovalci domov za starejše še niso prispevali svojega podpisa. "Želimo si, da bi načrt podpisali vsi," je za STA dejala Ana Mravlje z ministrstva.

Tistim, ki bodo ostali v sistemu v okviru zakona o socialnem varstvu oziroma niso podpisali prevedbe za dolgotrajno oskrbo, se bodo stroški od 1. decembra dvignili. Tega dne so se namreč cene zvišale predvsem zaradi ukinitve državnega sofinanciranja dodatnih stroškov dela in kadra, ta strošek pa se je prelevil v cene. Dvig cen se po navedbah ministrstva giblje med 20 in 30 odstotki.

Plačevali bodo le še nastanitev in prehrano

Osebni načrt oskrbe določa, katero od oblik pravic do dolgotrajne oskrbe bo upravičenec koristil. V skladu z zakonom o dolgotrajni oskrbi pomeni pogodbo med upravičencem in izvajalcem dolgotrajne oskrbe, s katerim se izvajalec zaveže, da bo upravičencu zagotavljal storitve v obsegu pravic iz dodeljene kategorije dolgotrajne oskrbe.

Stanovalci v sistemu dolgotrajne oskrbe bodo od 1. decembra, pri čemer položnice za december prejmejo januarja, plačevali le nastanitev in prehrano, oskrbe pa ne več. Znesek za nastanitev in prehrano skupaj je omejen z višino zagotovljene pokojnine za 40 let delovne dobe, ki leta 2025 znaša 782 evrov. Ta kapica bo veljala za standardno namestitev, ki je dvoposteljna soba s souporabo sanitarij. Oskrba bo medtem plačana iz prispevka za dolgotrajno oskrbo.

Znesek nižji od 200 do 800 evrov mesečno

Po navedbah ministrstva za solidarno prihodnost bo treba za nastanitev in prehrano v standardni namestitvi plačati občutno manj, pri čemer bo znesek v povprečju nižji v razponu od 200 do 800 evrov mesečno.

Z željo, da bi bil prehod v novi sistem čim lažji, je DZ na predlog vlade novembra sprejel poseben zakon, po katerem postopek prevedb poteka centralizirano. Vse prevedbe vodi Center za socialno delo Ljubljana. Domovi so novembra zbirali soglasja za vstop v novi sistem, v decembru pa so pripravljali osebne načrte, ki jih stanovalci podpisujejo ob podpori strokovnih delavcev.

Okoli 20.000 ljudi naj bi bilo prevedenih v nov sistem

Najobširnejša faza dolgotrajne oskrbe, ki jo je predvidel zakon o dolgotrajni oskrbi iz leta 2023, se je začela 1. decembra. Uporabljati so se namreč začele določbe o pravici do dolgotrajne oskrbe v instituciji. Na ministrstvu so še pred uporabo omenjenih določb napovedali, da bo približno 20.000 ljudi, kolikor jih biva v domovih za starejše, v novi sistem prevedeni do konca leta. Pri tem so spomnili, da sta pogoj oddano soglasje k prevedbi do konca novembra in podpis osebnega načrta oskrbe do konca decembra.

Prva pravica, ki se je začela izvajati po zakonu o dolgotrajni oskrbi iz leta 2023, je bila pravica do oskrbovalca družinskega člana. Določbe o tej pravici so se začele uporabljati 1. januarja 2024. Sledila je pravica do dolgotrajne oskrbe na domu, ki je v skladu z zakonom v uporabi od 1. julija. Takrat so hkrati začeli tako od delodajalcev kot delojemalcev in upokojencev pobirati obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo.

STA