Glavni cilj globalne ozaveščevalne akcije je povečati ozaveščenost ljudi o raku, o načinih preprečevanja nastanka raka ter zmanjšanje družbene obremenitve z rakom. V obdobju 2025–2027 poteka obeležitev pod sloganom »Združeni v edinstvenosti / United by Unique«.

V Mariboru ima sedež ena najstarejših organizacij na področju preventive raka

V Mestni občini Maribor ima sedež ena najstarejših slovenskih nevladnih organizacij na področju preventive raka, Društvo za boj proti raku Štajerske Maribor (DBPR Štajerske Maribor). Skupaj z ostalimi desetimi regijskimi društvi se povezuje v Zvezo slovenskih društev za boj proti raku.

Društvo se že od leta 1982 posveča ozaveščanju o dejavnikih tveganja raka, možnostih preprečevanja, zgodnjem odkrivanju ter pomenu udeležbe v presejalnih programih ZORA, DORA in SVIT.

Maribor vključen v mednarodni program že od leta 1988

Maribor je že od leta 1988 del mednarodnega programa »Zdrava mesta«, ki deluje pod okriljem Regionalnega urada WHO za Evropo. Mestna občina Maribor že leta sofinancira programe društva DBPR Štajerske Maribor prek javnih razpisov za krepitev zdravja.

Nedavno so v Mariboru obeležili tudi 20. Evropski teden preprečevanja raka materničnega vratu (19.–25. januar 2026), ko je v turkizni barvi zasijal tudi Vetrinjski dvor.

Za rakom letno zboli okoli 12.000 ljudi

Predsednica društva Zvezdana Maurič Vražič poudarja, da v Sloveniji vsako leto za rakom zboli okoli 12.000 ljudi, okoli 6.000 pa jih bolezen premaga. Med najpogostejšimi raki so kožni rak (razen melanoma), raki debelega črevesa in danke, prostate, pljuč in dojke.

Kako preprečiti nastanek raka?

Kot so zapisali pri NIJZ, je velik delež raka povezan z dejavniki, na katere lahko vplivajo ljudje sami. Kajenje, tvegano pitje alkohola, nezdrava prehrana, telesna nedejavnost in čezmerno sončenje povečujejo tveganje. Ocene kažejo, da bi z ukrepi preventive preprečili do 30 do 40 odstotkov vseh rakov.

Alkohol na prvem mestu

Mednarodna agencija za raziskovanje raka uvršča alkoholne pijače v prvo skupino rakotvornih snovi, kar pomeni, da obstajajo jasni dokazi o rakotvornem učinku alkohola pri ljudeh. Pitje alkohola je povezano z najmanj sedmimi vrstami raka. Med njimi so rak debelega črevesa in danke, požiralnika, jeter, ust, žrela, grla ter rak dojke pri ženskah.

Izjemno nevarno je tudi kajenje

Nikotin sodi med najbolj zasvojljive snovi. Večina kadilcev začne kaditi pred polnoletnostjo, zaradi bolezni, povezanih s kajenjem, pa umreta dve tretjini kadilcev. V Sloveniji zaradi kajenja vsako leto umre več kot 3000 ljudi, kar pomeni približno 60 smrti na teden. Čeprav je bilo v zadnjih letih opaziti padec kadilcev, pa se v zadnjem času zaznava povečano število kadilcev elektronskih cigaret, predvsem med mladostniki.

Nezdrava prehrana, telesna nedejavnost in izpostavljanje soncu so prav tako tvegani dejavniki za nastanek raka

Kot so še zapisali pri NIJZ, neuravnotežena prehrana povečuje tveganje za nastanek več vrst raka. Tveganje se poveča ob pogostem uživanju energijsko bogatih živil, rdečega in predelanega mesa ter ob nizkem vnosu sadja, zelenjave in prehranskih vlaknin. S prekomerno telesno maso in debelostjo so povezani raki debelega črevesa in danke, dojke po menopavzi, trebušne slinavke, jeter in ledvic. V Sloveniji ima čezmerno telesno maso ali debelost več kot polovica odraslih prebivalcev.

Redna telesna dejavnost varuje pred rakom. Pomanjkanje gibanja povečuje tveganje za raka debelega črevesa in danke, dojke ter maternice. Telesna dejavnost vpliva na telesno maso, presnovo, raven hormonov in vnetne procese v telesu. Že zmerna, redna dejavnost, kot je hitra hoja, ima pozitiven učinek. Priporočilo je vsaj 150 minut zmerne telesne dejavnosti na teden. Gibanje naj bo del tvojega vsakdana.

Ultravijolično sevanje je glavni dejavnik tveganja za kožnega raka, vključno z melanomom. Tveganje se povečuje ob pogostem in dolgotrajnem izpostavljanju soncu ter ob sončnih opeklinah, predvsem v otroštvu in mladosti. Uporaba solarijev tveganje še poveča. Slovenija se uvršča med države z visoko pojavnostjo kožnega raka.