Danes obeležujemo dan Zemlje že 50. leto zapored. Osrednja tema globalnega dogodka so podnebni ukrepi, ki predstavljajo enega izmed največjih izzivov za prihodnost naše civilizacije ter ohranjanje pogojev za življenje na tem planetu.

Zemeljsko podnebje se spreminja. Ekstremni vremenski pojavi, zvišanje morske gladine, topljenje ledenikov, izumrtje številnih rastlinskih in živalskih vrst ter vročinski valovi, so le nekatere izmed posledic podnebnih sprememb. In vsi ti dejavniki vplivajo na okolje, zdravje ljudi ter naše gospodarstvo. Glavni razlog za podnebne spremembe so emisije toplogrednih plinov. V Sloveniji izpustimo v zrak letno okoli 20.000 kiloton emisij v ekvivalentu C02. Približno 80 %, izvira iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti, okoli 20 % pa iz gospodinjstev. Najbolj znan toplogredni plin je ogljikov dioksid, sledi mu metan, didušikov oksid in plini iz skupine F-plinov (HFC, PFC, SF6). (Povzeto po Stat.si)

Če bomo nadaljevali z velikimi izpusti toplogrednih plinov, Slovenija ne bo več točka biološke raznovrstnosti.

Dr. Karba Renata iz Umanotere, Slovenske fundacije za trajnostni razvoj, izpostavlja problematiko podnebnih sprememb v Sloveniji in na globalni ravni. Slovenija se segreva dva krat hitreje od svetovnega povprečja, zaradi njenih geografskih značilnosti, in tako naj bi bilo tudi v prihodnosti. Če bomo nadaljevali z velikimi izpusti, Slovenija ne bo več točka biološke raznovrstnosti.

“Sem absolutni optimist, da bomo podnebno krizo obvladali. Narava nam bo pokazala, da ne bomo mogli  v neskončnost nadaljevat s takšnim življenjem, kot ga živimo danes in obenem ohraniti takšen življenjski slog. Niti slučajno,” je dejala dr. Karba.

Dr. Karba navaja podnebne spremembe, ki so predvidene za Slovenijo:

  • Slovenija se bo še naprej segrevala, predvsem poletja bodo postala bolj vroča, pogostejši bodo tudi vročinski valovi. Če bomo nadaljevali s tako velikimi izpusti toplogrednih plinov, bodo do konca stoletja alpski ledeniki izginili. Snega bo veliko manj pozimi, saj bo postal redek pojav.
  • Količina padavin se bo povečala. Vode naj bi bilo načeloma dovolj, vendar ne vedno takrat, ko jo najbolj potrebujemo. Padavine bodo višje v zimskem času, več bo dežja in manj snega. Snega ne bomo imeli več, zato bo več nevarnosti poplav.
  • Z višanjem temperature se bodo ogrevala tla, kar bo vplivalo na rastno dobo. Sprememba rastne dobe ne vplivala samo v kmetijstvo, temveč tudi na gozd, ki se bo spreminjal in bo izpostavljen večjim nevihtam. Iglavce bodo zamenjala drevesa iz Sredozemlja, ki bodo na tovrstne spremembe bolj prilagodljiva.

V Sloveniji velika samooskrba z mesom, a premalo pridelave rastlinske hrane

V Sloveniji 10% izpusta toplogrednih plinov predstavlja kmetijstvo, od katerega velik delež predstavljajo živinoreja, gnojenje ter ravnanje z gnojem. Dr. Karba poudarja pomembnost pridelave rastlinske hrane, s katero bi povečali našo samooskrbo s hrano. »Po eni strani imamo veliko samooskrbo z mesom, teletino, govedino in mlekom, po drugi strani pa nizko samooskrbo s sadjem in zelenjavo. Pridelujemo veliko krme za živino, namesto da bi pridelali rastlinsko hrano za ljudi. V Sloveniji je to še posebej akuten problem, ker imamo zelo malo kmetijskih zemljišč. Absolutno mislim, da bi morali zmanjšati uživanje mesa in mlečnih izdelkov zaradi škodljivih vplivov živinoreje na okolje. To bi bilo odlično za naše zdravje, ker pojemo veliko več mesa kot so priporočljivo. Tudi NIJZ je v svojih poročilih zapisal, da bi bilo dobro omejiti uživanje mesa na 300g na teden. Vse kar je več, ogroža zdravje. Ni pa pomembno samo to kar jemo, ampak tudi kako s takšno hrano vplivamo, npr. koliko tropskih gozdov se je posekalo, kako se naša hrana prevaža, in podobno.

Gojiti bi morali rastline, ki so odpornejše na podnebne spremembe

Za prilagajanje na podnebne spremembe so potrebni koreniti ukrepi. Predvsem je pomembno varovanje kakovosti tal. To zajema ohranjanje rodovitnosti tal, zadrževanje hranil v tleh, povečevanje njihove zmožnosti zadrževanja vlage ter ekološko kmetijstvo in prakse, ki ne zadržujejo biotske raznovrstnosti, ne škodijo čebelam, opraševalcem, itn.

Gojiti bi morali nove rastline, ki so odpornejše na podnebne spremembe in lažje prenašajo sušo. Rešitev ponujajo strategije prilagajanja kmetijstva, kot je bil primer v Ajdovščini, kjer so na občinski njivi preizkusili gojenje novih kmetijskih rastlin, ki rastejo v Sredozemlju in so odpornejše na visoke temperaturo in sušo. Med njimi so bile asimina, goji jagoda, sibirska borovnica, mini kivi, aronija, žižula, murva in mandelj. Potem so še afriška kumara sladki krompir, okra, antska jagoda, muškatna buča in druge jedilne buče ter lubenica. Te rastline so uspešno prestale rastno sezono.

»Če se želimo razvijati kot družba, ne smemo nadaljevati z istim načinom«

Podnebni ukrepi niso stvar, ki zadevajo le pristojne za to področje, temveč lahko prispeva prav vsak izmed nas. To izpostavlja tudi mag. Živa Kavka Gobbo, predsednica Društva za sonaraven razvoj Focus, ki spodbuja uporabo ne motoriziranih sredstev, po koncu ukrepov pa tudi pogostejšo uporabo javnega prevoza. Vsekakor pripomore tudi uporaba lastne embalaže pri nakupovanju ter izogibanje ciklu spletnega nakupovanja. »Aktiviramo se lahko tudi tako, da pišemo lokalnim oblastem, naj ne pozabijo na okolje. Če se želimo razvijati kot družba tudi po krizi, ne smemo nadaljevati z istim načinom. Namesto supermarketov, lahko obiščemo kmetije ali pa se organiziramo v blokih, postavimo skupni vrt, novo klopco in tako pomagamo starejšim,« je povedala mag. Kavka Gobbo.

Moja revolucija: 2020

Pri Društvu Focus organizirajo online delavnico Moja revolucija: 2020, namenjeno mladim med 16. in 25. letom, ki jih zanimajo teme povezane z varovanjem okolja, človekovimi pravicami in podnebno pravičnostjo. Cilj je spodbuditi mlade, da začnejo razmišljati kakšno prihodnost si želijo. Na delavnici bodo mladi lahko izvedeli katere so možnosti za sodelovanje, kateri so tisti mehanizmi na katere lahko vplivajo, na koncu pa bodo pripravili manifest.

»Ugotovili smo da imajo mladi občutek, da niso dovolj slišani. Mladih je veliko, upošteva se jih kot predvsem kot volivce, ne pa kot resne partnerje. Pritisk nezmotljivosti mlade odvrača k določenem aktiviranju. Mladim bi morali dovoliti, da se motijo in poskusijo. Brez delanja napak ne bomo dosegli sprememb in kritičnega delovanja, « je dodala Kavka Gobbo.

Sporočilo bralcem maribor24

Živa Kavka Gobbo je za maribor24 povedala:

»Mi brez planeta ne moremo, planet pa lahko brez nas. Zato se moramo naučiti živeti v sobivanju s planetom in ostalimi vrstami. Če bomo lahko tudi po krizi delovali s tem zavedanjem, bomo lahko ustvarili družbo, ki bo delovala tako za svoje dobro, kot tudi za dobro okolja.«

Dr. Karba Renata za maribor24:

»Ob vsem prepoznavanju kako huda je ta epidemija in kako hudo bo prizadela gospodarstvo po svetu, lahko v njej prepoznamo tudi priložnost, da ob odpravljanju njenih posledic, naslovimo več kriz hkrati. Odpravljajmo posledice epidemije brez, da bi še poslabšali stanje okolja. Epidemija ne bo zmanjšala podnebne krize, za to bi bili potrebni dolgotrajnejši in res bolj sistematični ukrepi.«