Dan spomina na mrtve, tudi vsi sveti ali 1. november je državni praznik in dela prost dan, ko se spominjamo vseh umrlih.

Dan vseh svetih je sicer katoliški praznik in ga praznujejo povsod po svetu. Značilen je obisk grobov ter udeležba pri cerkvenih obredih oziroma spominskih slovesnostih na vojaških grobovih, ki so organizirana v tem času. Državni predstavniki se ob tem dnevu običajno poklonijo padlim v vojnah za Slovenijo ali v času prve in druge svetovne vojne.

Na ta dan je značilno množično obiskovanje grobov. S cvetjem in prižigom sveč pa se poklonimo vsem, ki jih ni več med nami. Pogoste so tudi maše po vseh slovenskih župnijah, popoldne pa molitve tako v cerkvah kot tudi na pokopališču.

1. november kot praznik vseh svetih, je bil po 2. svetovni vojni preimenovan v dan mrtvih, v dan spomina na mrtve pa se je z zakonom o praznikih preimenoval leta 1990 ter ob tem postal državni praznik.

Praznik ima starejše in poganske korenine. 31. oktobra je bil začetek keltskega novega leta. Šlo je za obdobje mraza, pomanjkanja in teme. V tem času so se na zemljo vračali demoni ter podzemni bogovi, ki jih je potrebno obvarovati. Ljudje so verjeli, da imajo duhovi prednikov posebno moč, s tem so povezane številne šege in navade. Nenazadnje ima svoj izvor tudi ameriški Halloween.

Spomin na mučenike

Ker gre za krščanski praznik, se je cerkev sprva z javnim čaščenjem ob tem dnevu spominjala zgolj mučencev. Kasneje so se jim pridružili tudi svetniki, ki pa niso bili mučenci. Misel o praznovanju vseh svetih je tako dobila svoj naziv po tem, ko je papež Gregor III (731-741) v Rimu pri sv. Petru posvetil posebno kapelo v čast vsem mučencem, svetnikom in apostolom. Število mučencev je namreč naraščalo, zato se je Cerkev odločila, da nameni dan spominjanja vseh mučencev hkrati, saj je bilo svetnikov preveč, da bi jih praznovali posebej v bogoslužju.

Tako je bil od 7. stoletja dalje ta dan 13. maj. Papež Gregor IV pa ga je prestavil na 1. november in želel, da se v frankovski državi uvede ta praznik, kar se je leta 835 tudi zgodilo. V pravoslavni cerkvi ga še vedno obhajajo prvo nedeljo po binkoštih.

Slovenski grobovi so na ta dan urejeni

V slovenski kulturi je nekako ideja, da je potrebno za prvi november urediti grob. Priprave se začno že nekaj dni ali celo tednov prej, kjer se urejajo nasadi rož, sveče ter očisti spomenik. Grob more izgledati očiščen, bogat ter okrašen. Naša tradicija tako izhaja še iz časov južnih Slovanov, saj so grobove okraševali ob vseh večjih praznikih, sicer z mahom in svežim cvetjem. Slovenci nekako po vzoru zahodne kulture spomin na mrtve obeležimo v mirnem, družinskem okolju.

Pravoslavni verniki in muslimani 1. novembra ne praznujejo

V Rimskokatoliški cerkvi se prvi november imenuje praznik Vseh svetih. Vseh pokojnih se v Cerkvi spominjajo naslednji dan, 2. novembra. V Pravoslavni cerkvi 1. novembra ne praznujejo, saj so spominu na mrtve namenjene štiri sobote v letu, ki se imenujejo zadušnice. Grobove okadijo s kadilom, na grobove ne nesejo cvetja in sveč. Muslimani pa se mrtvih spominjajo ob dnevih bajrama oziroma zadnji dan ramazana, ko na pokopališču molijo.

Kako je s praznovanjem drugod po svetu?

V Mehiki ob dnevu mrtvih vsem preminulim v hiši postavijo oltar, ki ga okrasijo z cvetjem ter vsemi predmeti, ki so jih imeli svojci najraje. Na oltar postavijo najljubšo hrano in pijačo preminulega. Ob oltarju se veselijo s petjem in plesom. Za Mehičane je dan mrtvih dan veselja, saj se na ta dan oblečejo v duhove, mumije in okostnjake. Pripravijo sprevod po mestnih ulicah.

Na Filipinih praznovanje 1. novembra poteka več dni. Predstavlja mešanico krščanskih in filipinskih običajev ob večjih praznikih. Praznovanje se tako prične z razkošnim zajtrkom, sestavljenim iz tropskega sadja, ki je okrašen z cvetjem. Po zajtrku se vsi odpravijo v cerkev, ne glede na njihovo religioznost. Nato sledi sprevod po ulicah filipinskih mest, ki se konča z zabavami na rajskih plažah.

V Rusiji, glede na to, da je večina pripadnikov pravoslavne cerkve, dneva mrtvih kot takšnega ne praznujejo. Dan spomina na mrtve obeležujejo večkrat letno, ti dnevi so poimenovali raditeljska sobota. Praznovanje spremlja velika pojedina, ne manjka pa alkoholnih pijač. Ob pokojnikovih grobovih se zberejo svojci ter ob grobu večkrat nazdravijo s tradicionalno rusko vodko. Nekaj vodke se zlije tudi po grobu. Sicer je ta običaj s strani pravoslavne cerkve bil že večkrat obsojen, saj naj bi s polivanjem pijače ter metanjem ostankov hrane na grobove žalili spomin na pokojnika.

Prav tako koncepta dneva mrtvih ne poznajo na Daljnem vzhodu. Hinduizem in budizem namreč smrt dojemata na drugačen način, kot način rojstva novega življenja. Pomembni so predvsem zadnji trenutki življenja, saj je od tega odvisno, na kak način bo pokojni pričel z novim življenjem. Hinduisti ob posebnem obredu truplo upepelijo in pepel stresejo v reko Ganges, ki velja za sveto reko. Smrt doživljajo kot nekaj lepega in dobrega, saj prihaja do reinkarnacije.

Dva krščanska praznika skupaj

Dva krščanska praznika v koledarju sta dan reformacije in dan spomina na mrtve, vendar med njima ni neposredne povezave, kljub bližini obeh dni. Oba pa odražata versko, kulturno in narodno identiteto Slovencev.