Agencija za varnost prometa (AVP) sporoča, da bo od ponedeljka, 13. aprila, do nedelje, 19. aprila 2026, bo potekala nacionalna preventivna akcija »Hitrost«, s katero želi agencija in policija opozoriti na tveganja prehitre vožnje. Pir tem gre za evropsko usklajeno akcijo, v okviru katere v sredo, 15. aprila, ROADPOL - zveza evropskih policij izvaja tudi t. i. maraton merjenja hitrosti v državah EU. Policija bo v tem tednu izvajala poostren nadzor hitrosti.

Najhujše prometne nesreče po večini zaradi neprilagojene hitrosti

Podatki AVP kažejo, da se je v letu 2025 zaradi neprilagojene hitrosti na slovenskih cestah zgodilo 3.890 prometnih nesreč, v katerih je umrlo 39 ljudi, 405 je bilo huje poškodovanih, 1.842 pa lažje. V letu 2024 je v 3.827 nesrečah zaradi hitrosti umrlo 30 ljudi, 411 se jih je huje poškodovalo, lažje pa 1.907, kar pomeni, da je bilo lansko leto slabše kot leto prej.

V prvih treh mesecih 9 mrtvih

V prvih treh mesecih letošnjega leta je bilo zaradi neprilagojene hitrosti zabeleženih 776 prometnih nesreč, v katerih je umrlo 9 udeležencev, 36 pa se jih je huje telesno poškodovalo. Število umrlih se je v letu 2025 v primerjavi z letom 2024 povečalo za 30 odstotkov, za dober odstotek in pol pa se je zmanjšalo število hudo telesno poškodovanih.

Neprilagojena hitrost v kombinaciji z alkoholom je lahko usodna

Neprilagojena hitrost je drugi najbolj pogost vzrok za nastanek prometnih nesreč, saj delež le teh v lanskem letu znaša dobrih 18 odstotkov. Prvi vzrok za nastanek nesreč so nepravilni premiki z vozilom, sledi nepravilna stran oziroma smer vožnje in neupoštevanje pravil o prednosti. Podatki razkrivajo, da je bila neprilagojena hitrost v 2025 še vedno najpogostejši vzrok za nastanek prometnih nesreč s smrtnim izidom (v kar 42 odstotkih primerov), še posebej v kombinaciji z alkoholom in neuporabo varnostnih pasov.

Večino nesreč povzročijo vozniki osebnih avtomobilov

Najpogostejši povzročitelji prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti so vozniki osebnih avtomobilov, teh je približno 70 odstotkov v zadnjih petih letih, sledijo kolesarji in vozniki enoslednih vozil. Tudi med umrlimi zaradi neprilagojene hitrosti je največ voznikov osebnih avtomobilov.

Ne hitite, na kratke razdalje se vam ne izplača

Direktorica Agencije za varnost prometa (AVP) mag. Saša Jevšnik Kafol ob začetku letošnje akcije Hitrost izpostavlja:

»Vsako izgubljeno življenje je preveč, sploh če gre za posledico neodgovornega ravnanja posameznika, ki bi ga lahko preprečili. Hitrost ni le številka, ampak neposredno vpliva na verjetnost nesreče in možnost preživetja. Manjša hitrost pomeni več časa za reakcijo, krajšo pot ustavljanja in bistveno manj hudih posledic. Raziskave kažejo, da se pri povečanju hitrosti s 30 na 50 km/h tveganje za nesrečo s smrtnim izidom poveča tudi do 9-krat. Ali drugače povedano, če na kratke razdalje vozimo s povprečno hitrostjo 50 km/h namesto 30 km/h, ne pridobimo bistveno na času, lahko pa se pot konča usodno.«

Zato direktorica voznike poziva, da hitrost prilagodijo razmeram v prometu, še posebej na območjih šol, vrtcev in igrišč, kjer je največ ranljivih udeležencev v prometu. Na cesti šteje le varen prihod in ne sekunde, ki jih prihranite s prehitro vožnjo.

Število kršiteljev večje kot lani

Policija je v letu 2025 zabeležila 124.164 kršitev hitrosti (leto prej 120.586), v prvih treh mesecih letošnjega leta pa že 30.829. To potrjuje, da ostaja spoštovanje omejitev hitrosti eden ključnih izzivov prometne varnosti, še posebej v naseljih.

Skoraj polovica voznikov se zaveda, da vozijo prehitro

Mednarodna raziskava ESRA o stališčih udeležencev v prometu, v katero je bilo vključenih 39 držav po svetu, je pokazala, da je prehitra vožnja še vedno zelo razširjena, saj približno polovica voznikov priznava, da občasno vozi hitreje od dovoljene hitrosti. Ob tem pa večina voznikov takšnega vedenja ne odobrava, kar kaže na razkorak med stališči in dejanskim ravnanjem.

Pogosteje prehitro vozijo moški in mlajši vozniki.

Počasneje pomeni varneje

Kot so še zapisali pri AVP, veliko voznikov podcenjuje vpliv hitrosti. Že pri hitrosti 50 km/h znaša zavorna pot več kot 13 metrov, če pa k dodamo še reakcijski čas (utrujenost, neosredotočenost), se razdalja hitro podvoji. Posledice trkov pri visokih hitrostih so veliko hujše, saj je trk v pešca pri 50 km/h primerljiv s padcem z višine skoraj 10 metrov in ima lahko usodne posledice. Pri trčenju vozila s hitrostjo 30 km/h je tveganje za smrt pešca 10 odstotkov, pri 50 km/h na že okoli 80 odstotkov, medtem ko pri hitrosti 60 km/h tveganje za smrt naraste na 95 odstotkov.

Umirjanje prometa ima pozitivne učinke

AVP od leta 2011 v sodelovanju s partnerji občinam brezplačno omogoča uporabo prikazovalnikov hitrosti »Vi vozite«. Ti so nameščeni na 15 lokacijah po Sloveniji, predvsem v bližini šol in vrtcev. Analiza meritev za obdobje februar–oktober 2025 kaže, da prikazovalniki znižujejo povprečne hitrosti za 2 do 8 odstotkov. Kljub temu so bile zabeležene tudi skrajne kršitve, ki bistveno presegajo omejitve, kar kaže, da sami po sebi niso dovolj. Za učinkovito umirjanje prometa so v prihodnje nujni dodatni ukrepi, od infrastrukturnih prilagoditev do okrepljenega nadzora in lokalnih preventivnih aktivnosti.

Nižje hitrosti vplivajo tudi na okolje

Agencija še opozarja, da glede na trenutne razmere po svetu nižja hitrost prihrani tudi energijo in ščiti okolje. Zmanjšanje hitrosti ima še posebej pozitiven učinek, če promet zaradi tega teče bolj gladko. Manj pospeševanja in zaviralnih manevrov namreč zmanjšuje porabo goriva in emisije ter obrabo pnevmatik.