Obstaja več dejavnikov, ki vplivajo na to, kako bo pri posamezniku potekal covid-19, kot so starost, pridružene bolezni, moški spol, nosečnost in debelost. A vzrok za to, da na umetnem predihavanju pristanejo tudi sicer zdravi 35-letniki, nekateri 90-letniki pa ga prebolijo z minimalnimi simptomi, ni popolnoma jasen, pravi infektolog Janez Tomažič.

Starost je daleč najpomembnejši dejavnik za hujši potek bolezni in za smrt, je v pogovoru za STA ob prvi obletnici odkritja prve okužbe z novim koronavirusom v Sloveniji povedal infektolog z Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Tomažič.

Na potek vplivajo tudi druge kronične bolezni

Na potek bolezni vpliva tudi to, ali ima bolnik še druge, zlasti kronične bolezni (bolezen ledvic, posebno bolniki na hemodializi, sladkorno bolezen, visok krvni tlak, bolezni srca in pljuč itd.), imunske pomanjkljivosti, kot so denimo rakave bolezni (zlasti limfomi, ki se zdravijo z biološkimi zdravili), imajo presajen organ ter še druge imunske motnje, pomemben nevarnostni dejavnik pa je tudi debelost.

Obstajajo sicer klinični točkovalni algoritmi, na temelju katerih lahko do neke mere predvidijo potek bolezni, a za posameznega bolnika niso zelo povedni.

“Nedavno je v UKC zaradi covida-19 umrl 35-letni bolnik, ki sicer ne imel nobenih drugih bolezni, je pa imel 160 kilogramov. Debelost je zagotovo slab napovednik tudi pri mlajših. Zdravniki vzroka za to, zakaj denimo en 45-letnik zaradi covida-19 pristane na ventilatorju, drugi ga bo pa zlahka prebolel, v celoti ne poznajo,” pravi Tomažič.

Nedavno je v UKC zaradi covida-19 umrl 35-letni bolnik, ki sicer ne imel nobenih drugih bolezni, je pa imel 160 kilogramov. Debelost je zagotovo slab napovednik tudi pri mlajših. Zdravniki vzroka za to, zakaj denimo en 45-letnik zaradi covida-19 pristane na ventilatorju, drugi ga bo pa zlahka prebolel, v celoti ne poznajo.

Najmlajši bolnik, ki je umrl v UKC, je bila 26-letna nosečnica, ki ni imela nobenih drugih nevarnostnih dejavnikov.

Obstajajo sicer klinični točkovalni algoritmi, na temelju katerih lahko do neke mere predvidijo potek bolezni, a za posameznega bolnika niso zelo povedni.

Na potek vpliva tudi količina virusa v telesu

En vzrok za hujši potek bolezni je lahko v količini virusa, ki pride v telo. “Tisti, ki dobijo večjo količina virusa v telo – denimo, če virus dobijo na množično obiskanem dogodku v zaprtem prostoru, kjer se glasno govori, poje in se nahaja superprenašalec – imajo več možnosti, da bodo huje zboleli,” pojasnjuje Tomažič. To se zgodi predvsem, če dihajo skozi usta, kar je pogosto pri vpitju, petju itd. Pomembna je tudi virulentnost virusa, po njegovi oceni bodo verjetno nastajale tudi nove različice, ki bodo tudi bolj smrtonosne.

Tisti, ki dobijo večjo količina virusa v telo – denimo, če virus dobijo na množično obiskanem dogodku v zaprtem prostoru, kjer se glasno govori, poje in se nahaja superprenašalec – imajo več možnosti, da bodo huje zboleli.

Pomemben pa je tudi odziv organizma. Pri tistih, ki jih zaradi covida-19 sprejmejo v bolnišnico, lahko zdaj v raziskovalne namene v laboratorijih preverijo določene parametre, denimo kako se tvorijo nevtralizacijska protitelesa in na temelju njihove koncentracije predvidijo potek bolezni.

Čim hitreje se ta protitelesa začnejo tvoriti, več ima tak bolnik možnosti, da bo elegantno prebolel bolezen. Čim prej se tvorijo protitelesa proti virusni beljakovini N, več je možnosti, da bo posameznik dobro šel skozi bolezen. Boljši imunski sistem ima posameznik, bolje se tvorijo ta protitelesa, pomembna pa je tudi T-celična imunost, ki jo tudi lahko že spremljamo in preverjamo.

“Čim hitreje se ta protitelesa začnejo tvoriti, več ima tak bolnik možnosti, da bo elegantno prebolel bolezen. Čim prej se tvorijo protitelesa proti virusni beljakovini N, več je možnosti, da bo posameznik dobro šel skozi bolezen. Boljši imunski sistem ima posameznik, bolje se tvorijo ta protitelesa, pomembna pa je tudi T-celična imunost, ki jo tudi lahko že spremljamo in preverjamo,” je še pojasnil infektolog in predavatelj na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.

STA