Furs bo nadaljeval izvršbe na denarno socialno pomoč dolžnikom, ki imajo v zadnjih dveh letih vsaj tri neplačane prekrškovne terjatve, kar jim dovoljuje Šutarjev zakon, je danes povedal direktor Fursa Peter Grum. Premier Robert Golob sporoča, da "ni več nedotakljivih". Pristojno ministrstvo pa se bo sestalo s centri za socialno delo in Fursom.

Romi opozarjajo na težave pri dvigu socialne pomoči

Predstavniki Romov so v sredo opozorili, da nekateri dolžniki na bankah niso mogli dvigniti dela ali celotne denarne socialne pomoči, saj jim jo je zasegla Finančna uprava RS (Furs).

"Da, te izvršbe so posledica Šutarjevega zakona, ki določa, da se tistim prejemnikom socialnih pomoči, ki ne plačujejo glob, lahko socialne pomoči rubijo," je v izjavi po današnji terenski seji vlade v Podčetrtku dejal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec. 

Furs je od 8. januarja do danes izdala 1674 sklepov o izvršbah na tej podlagi. Z njimi terjajo skupaj nekaj manj kot pol milijona evrov, izterjanih pa je bilo 126.260 evrov. Največ dolžnikov, in sicer več kot petina, je z območja novomeške finančne uprave, sledita ljubljanska in mariborska, so pojasnili. Sklepe so izdali dolžnikom iz celotne Slovenije, in ne zgolj Romom, posamezni sklep o izvršbi pa sta prejela dolžnik in banka.

Več sklepov za iste dolžnike zaradi novih prekrškov

Skupno so sklepe izdali 1085 dolžnikom, kar pomeni, da je bilo za enega dolžnika lahko izdanih več sklepov, ker so nekateri po izdanih sklepih imeli že nove neplačane obveznosti iz naslova prekrškovnih terjatev. Po besedah direktorja Fursa Gruma gre sicer za dolžnike, ki pogosto izvajajo prekrške. Nekateri so sklep o izvršbi letos dobili že dvakrat.

Centri za socialno delo: mnogi so ostali brez sredstev za preživetje

Skupnost centrov za socialno delo Slovenije ob tem opozarja, da so mnogi čez noč ostali brez kakršnih koli sredstev za osnovno preživetje.

Kot so zapisali, so bile izvršbe izvedene brez predhodnega obvestila centrov za socialno delo, ki tako niso imeli možnosti, da bi predhodno zaščitili prejemnike ali vplivali na izvzem sredstev iz izvršbe.

Informacije, da lahko centri zagotovijo nadomestne bone, so označili za netočne. Obenem pa so napovedali, da bodo storili vse, kar je v njihovi pristojnosti, da posameznikom pomagajo prebroditi stisko in da zaščitijo ranljive skupine, v sodelovanju z nevladnimi in humanitarnimi organizacijami.

Pristojne pa so pozvali, naj odpravijo škodljive posledice izvršb.

Furs: centrov ni treba predhodno obveščati

A na Fursu so na podlagi svoje razlage Šutarjevega zakona prepričani, da jim izvršb predhodno ni treba pošiljati v presojo centrom. "Ker Furs sklepe, vključno takšne, ki lahko posežejo na denarno socialno pomoč, izdaja dnevno, bi presojanje centrov za socialno delo, ali je potrebno izplačilo socialne pomoči delno ali v celoti v naravi, imelo lahko morebiten vpliv le na bodoča izplačila denarnih socialnih prejemkov," so na Fursu zapisali v današnji izjavi za javnost.

Vpliv na že izdane sklepe pa bi bil po prepričanju Fursa mogoč le, če bi centri za socialno delo o institutu izplačevanja v naravi odločali pred izvršitvijo sklepa. Ta možnost je namreč obstajala tudi pred sprejetjem Šutarjevega zakona, so zapisali.

Furs je sezname poslal ministrstvu, ne centrom

Furs je sicer sezname sklepov, ki jih je izdal v zadnjih dneh, posredoval ministrstvu za delo, in ne krajevno pristojnim centrom, kot to določa zakon, saj sam ne razpolaga s podatkom o tem, kateri je krajevno pristojni center.

Tedensko obveščanje ministrstva kot možna rešitev

V prihodnje bo Furs o tovrstnih izvršbah tedensko obveščal ministrstvo oziroma bo ravnal kako drugače, če se bodo z ministrstvom tako dogovorili, je v popoldanski izjavi za medije še povedal direktor Fursa Grum.

Na predlog ministrstva se bodo tudi dobili na sestanku z njimi in centri za socialno delo. "Preverjamo pa zdaj predvsem, kako bomo v prihodnje poskrbeli za boljše obveščanje in pa kako lahko poskrbimo za manj socialno ogrožajoč ukrep tudi v tistih primerih, ko je lahko družina, ki se ji rubi, močno socialno ogrožena," je dejal minister.

Grum je sicer opozoril tudi, da zakon ne predvideva, da bi moral dolžniku ostati minimalen znesek socialne pomoči. Nasploh meni, da "vsak, ki izvaja prekrške tako pogosto kot kršitelji, zoper katere smo ukrepali, ne sme dobiti denarne socialne pomoči, ker ne ravna v skladu s pravili te države".

“Ni več nedotakljivih”

Tudi premier Robert Golob je bil glede tega nepopustljiv. Eden od namenov Šutarjevega zakona je bil namreč preprečiti izkoriščanje socialnih podpor, je dejal ob robu obiska dela savinjske regije.

Golob meni, da gre za velik mejnik, ki ga ne gre podcenjevati, saj je prvi korak k temu, da smo socialna država, ki bo pomagala pomoči potrebnim, hkrati pa "rekla ne tistim, ki to izkoriščajo in se ob tem počutijo nedotakljive".

"Ni več nedotakljivih," je dejal. To je sporočilo, ki ga vlada in koalicija daje vsem, "ki so se do zdaj obnašali neprimerno, izkoriščali našo dobroto, ob tem pa ustvarjali nered in nemir v državi". "Zdaj je pa čas, da začnejo živeti enako, kot živimo vsi Slovenke in Slovenci, odgovorno in urejeno," je sklenil.

Koalicija zadovoljna z izvajanjem zakona

Tudi namestnik vodje poslanske skupine Svoboda Lenart Žavbi je v izjavi za medije v DZ izrazil zadovoljstvo, da se zakon izvaja "tako kot smo si v DZ in v zakonodajnem postopku to predstavljali". In sicer tako, da "pravila igre" oz. zakonodaje veljajo za vse enako, je pojasnil. Samo na ta način bo po njegovem prepričanju dosežena maksimalna solidarnost med ljudmi.

Izvršbe lahko padejo zaradi postopkovnih napak

Poslanka opozicijske NSi Vida Čadonič Špelič pa je v današnji izjavi za medije v DZ opozorila, da bodo lahko izvršbe padle, ker o njih v skladu z zakonom niso obvestili centrov za socialno delo. To po njenih besedah pomeni, da bo vlada vsej Sloveniji pokazala, kako zelo je nesposobna, in zmagovalci bodo tisti, ki bi v resnici morali biti kaznovani.

Poudarila je, da je sama podprla izterjavo tudi prejemkov z naslova denarne socialne pomoči, saj da je to edino pravilno. Kot je pojasnila, je ob sprejemanju zakona dobila zagotovila, da bo vse teklo, zdaj pa se sprašuje, kam tak način dela še vodi.

STA