Na Geodetski upravi Republike Slovenije (GURS) so objavili poročilo o slovenskem trgu nepremičnin za lansko leto. V letu 2020, ki ga je zaznamovala epidemija covida-19, je bil obseg trgovanja na nepremičninskem trgu manjšo kot pred epidemijo, cene nepremičnin pa so še naprej rasle. Glede na preliminarne podatke se je rast cen stanovanjskih nepremičnin letos še nekoliko pospešila.
Poročilo o slovenskem nepremičninskem trgu v letu 2020 je v celoti dostopno na tej spletni povezavi.
Število in skupna vrednost sklenjenih kupoprodajnih pogodb za nepremičnine (vir: GURS)
Vse več ljudi želi na obrobje ali v okolico mest
Število realiziranih transakcij s stanovanjskimi nepremičninami se je lani v primerjavi z ‘normalnim’ letom 2019 zmanjšalo za 17 odstotkov, število transakcij s poslovnimi nepremičninami pa kar za 30 odstotkov. Na GURS so pojasnili: “Zmanjšanje števila transakcij s stanovanjskimi nepremičninami je bilo skoraj izključno posledica omejevalnih ukrepov države za zajezitev epidemije, ki so večino časa omejevali tudi normalno poslovanje z nepremičninami. Povpraševanje po stanovanjskih nepremičninah se v času epidemije namreč ni zmanjšalo.”
Število transakcij kmetijskih in gozdnih zemljišč je lani upadlo za 12 odstotkov. Število transakcij z zazidljivimi zemljišči pa se je lani celo povečalo, v primerjavi z letom prej za 4 odstotke. Na GURS so povedali: “To je predvsem posledica vse večjega povpraševanja po zemljiščih za gradnjo družinskih hiš, ki se tako kot tudi povpraševanje po stanovanjskih hišah, zaradi visokih cen stanovanj v večjih mestih, vse bolj seli na obrobje oziroma v okolico le-teh.”
Stanovanja so se v enem letu podražila do 4 odstotke
Povpraševanje po stanovanjskih nepremičninah in zemljiščih za njihovo gradnjo je ostalo veliko, ponudba pa z novogradnjami še vedno zaostaja za povpraševanjem. Na GURS so ugotovili: “Tako v urbanih središčih in na turistično zanimivih območjih povpraševanje precej presega ponudbo in cene nepremičnin rastejo. Veliko povpraševanje po stanovanjskih nepremičninah kljub visokim cenam vzdržujejo predvsem zgodovinsko nizke obrestne mere in veliki prihranki prebivalstva.”
V Sloveniji so bile cene stanovanjskih nepremičnin in zemljišč za gradnjo lani v primerjavi z letom 2019 višje za 3 do 4 odstotke. Rast cen stanovanjskih nepremičnin se je nadaljevala tudi v prvem četrtletju letošnjega leta.
Razlike v cenah nepremičnin po Sloveniji so velike in se zaradi razlik v rasti cen po obratu cen leta 2015 še povečujejo. Najvišje so cene nepremičnin v Ljubljani, v gorenjskih in obalnih turističnih krajih (Kranjska Gora, Bled, Portorož, Piran), v okolici Ljubljane (Lavrica, Škofljica, Brezovica, Grosuplje, Domžale, Trzin, Mengeš, Medvode) in v Kranju.
Gibanje cen nepremičnin po letih v primerjavi s predhodnim letom (vir: GURS)
Za kvadratni meter stanovanja v Mariboru v povprečju 1.400 evrov
Na območju Maribora je bilo lani prodanih 770 stanovanj. V povprečju je cena za kvadratni meter znašala 1.400 evrov. Za primerjavo: najvišje cene na kvadratni meter stanovanja je dosegla Ljubljana (2.960 evrov), najnižje pa Zasavje in Bela Krajina (910 evrov).
Na širšem območju Maribora se je lani prodalo 42 zemljišč za gradnjo. V povprečju je cena znašala 79 evrov na kvadratni meter. Najdražja zazidljiva zemljišča so se lani prodala v Ljubljani (311 evrov na kvadratni meter), najcenejša pa v Prekmurju (10 evrov na kvadratni meter).
Na mariborskem območju se je lani prodalo 125 hiš. V povprečju je cena znašala 130.000 evrov. Še primerjava: v povprečju najdražje hiše so se lani prodale na območju Ljubljane (290.000 evrov), najcenejše pa v Beli Krajini (40.000 evrov).
