Deležniki na področju socialnega varstva od vlade znova zahtevajo 20-odstotni dodatek na plače zaposlenih v dolgotrajni oskrbi. Menijo, da gre za nujen kadrovski ukrep ob uvedbi novega sistema oskrbe, sicer bodo tudi ta sistem zaznamovale čakalne vrste, pravice pa ostale zgolj na papirju, so sporočili iz Skupnosti socialnih zavodov Slovenije.
Izvajalci se že leta soočajo s hudo kadrovsko krizo
Skupnost socialnih zavodov Slovenije, Sindikat upokojencev Slovenije, Socialna zbornica Slovenije, Srebrna nit, Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije ter Zveza društev upokojencev Slovenije ponovno pozivajo vlado, ministrstvo za solidarno prihodnost in poslance DZ, da še pred začetkom izvajanja ključnih pravic iz novega sistema dolgotrajne oskrbe, kot sta dolgotrajna oskrba na domu in dolgotrajna oskrba v instituciji, zagotovijo dostojnejše plačilo zaposlenih pri izvajalcih dolgotrajne oskrbe. Nizke plače zaposlenih in posledična kadrovska podhranjenost po njihovem mnenju ogrožajo uvedbo novega sistema, ki uporabnikom kljub plačevanju novega prispevka ne bo prinesel obljubljenih rešitev.
Ob tem pravijo, da vzpostavitev sistema dolgotrajne oskrbe predstavlja eno najobsežnejših in najpomembnejših reform na področju socialnega varstva v zadnjem obdobju. A njegova uvedba zahteva celovit pristop, pogoje za uvedbo in izvajanje novih storitev, postavitev jasnih standardov in kadrovskih normativov, tehnološke spremembe (vzpostavitev informacijske podpore) ter organizacijo izvajanja oskrbe na terenu. Poteka pa v razmerah, v katerih se izvajalci že leta soočajo s hudo kadrovsko krizo, ki ogroža dostopnost in kakovost oskrbe.
Nujno bi bilo potrebno zvišati plače
Od vlade zato zahtevajo, da še pred začetkom izvajanja ključnih novih pravic uvede poseben 20-odstotni dodatek na plače za vse zaposlene v dolgotrajni oskrbi. "S tem bi izvajalcem v ključnem trenutku ob prehodu na nov sistem omogočili, da bi lahko sploh obdržali obstoječe in privabili dodatne delavce, nujne za vzpostavitev storitev dolgotrajne oskrbe," so zapisali.
Če država ne bo zagotovila ustreznih kadrovskih rešitev, obstaja resna nevarnost, da bodo uporabniki namesto storitev prejeli le denarni prejemek, pomoč pa si bodo morali organizirati sami - pogosto na sivem ali celo črnem trgu, kjer kakovost in varnost nista zagotovljeni, opozarjajo, piše STA.
35 evrov mesečno kot dodatek?
Dosedanji vladni ukrepi za izboljšanje kadrovske problematike so po mnenju podpisnikov apela nezadostni. Eden takšnih je tudi nedavno predstavljeni dodatek za delo z osebami z demenco ter osebami z duševnimi, telesnimi ali senzornimi motnjami, kjer gre po njihovem prepričanju le za širitev kroga upravičencev, ne pa za nov dodatek. "Povprečna višina tega dodatka znaša zgolj približno 35 evrov mesečno, kar ne prispeva bistveno k dvigu veljave poklicev v socialnem varstvu," so zapisali.
Predlogi ustvarjajo občutke neenakosti
Prav tako kadrovske krize ni mogoče reševati z nekaterimi predlogi, ki jih dobivajo vodstva zavodov - na primer s pogostejšim izplačevanjem dodatka za povečan obseg dela, ki ne pomeni višjih osnovnih plač, ali k uporabi možnosti podeljevanja dodatnih plačnih razredov, ki ni sistemska rešitev, saj jo lahko direktorji uporabijo le za največ 10 odstotkov zaposlenih. "To med zaposlenimi ustvarja občutek neenakosti, napetosti in razočaranja, saj vsi opravljajo zahtevno delo, a so različno obravnavani. A tudi tisti, ki dodatek prejmejo, učinkov ne občutijo takoj, saj se izplačila uvajajo postopno do leta 2028," so dodali.
"Če želimo resnično izboljšati razmere tako za uporabnike dolgotrajne oskrbe kot delavce, ki te storitve izvajajo, potrebujemo sistemske ukrepe in pravično plačno ureditev, ne pa zasilnih rešitev, ki ustvarjajo predvsem neenakosti med delavci in še povečujejo nezadovoljstvo," so sklenili.
