Tradicionalni dan prašičerejcev na sejmu Agra v Gornji Radgoni, ki običajno poteka v znamenju strokovnih razprav in druženja rejcev, je letos dobil povsem drugačen ton. Kmetje so izkoristili priložnost, da izrazijo nestrinjanje z novim zakonom o zaščiti živali, ki ga je pripravillo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Po njihovem mnenju zakon ne upošteva realnih razmer na terenu ter dodatno obremenjuje panogo, ki je v Sloveniji že tako v zatonu. »Zavedamo se, da je zakon sprejet in da ga bomo morali izvajati,« je povedal predsednik Prašičerejskega društva Gornja Radgona Marko Fašalek. »Želimo si, da bi na ministrstvu razumeli, da določenih ukrepov v praksi ni mogoče izvajati. Če bi moral v vsak hlev prihajati veterinar, je to povsem neizvedljivo - ne zaradi naše volje, temveč zato, ker ni dovolj kadra. Poleg tega obstaja resna nevarnost prenosa bolezni iz enega hleva v drugega.«

Na mirnem protestu, ki ga je včeraj pripravilo društvo na sejmišču, se je zbralo okoli sto ljudi. Z napisi na transparentih so želeli opozoriti na težave v panogi in pokazati, da je prihodnost prašičereje resno ogrožena. Po besedah sogovornika je bil protest miren, brez incidentov: »Sprehodili smo se po sejmu, izrazili svoje stališče in se nato umaknili nazaj v svoj prostor. Nato pa je ministrstvo poslalo varnostnike, da nam zasežejo transparente. To je bilo povsem nesprejemljivo - transparenti so naši, sami smo jih plačali. Ni bilo nič spornega napisanega.« Ob tem je prišlo do prerivanja, v katerem je bil, kot trdijo rejci, predsednik zveze Alojz Varga celo poškodovan, ko ga je varnostnik udaril v nogo.

Panoga v upadu

Prašičerejci opozarjajo, da je panoga že sedaj na robu preživetja. Pred desetimi leti je Slovenija kar 88 odstotkov potreb po svinjini pokrila sama, danes pa delež domače proizvodnje dosega le še približno 30 odstotkov. Po njihovem mnenju bo novi zakon stanje le še poslabšal. »Mi nismo težava, ampak tisti, ki se z njo soočamo vsakodnevno. Če nas država ne posluša, bo prašičereja v Sloveniji izginila,« je bil oster.

Odnos ministrstva razočaral

»Če bi želeli z nami doseči kompromis, bi bili tukaj in bi se danes že lahko pogovarjali. Namesto tega so se zaprli vase in skušali izpasti kot žrtve,« pravi. Rejci zato sporočajo, da bodo vztrajali pri svojih zahtevah: da jih država prizna kot partnerje, jih vključi v oblikovanje ukrepov in jim omogoči, da del nalog opravljajo sami.

"Kdo lahko pride na razstavni prostor ministrstva za kmetijstvo, če ne kmetje. Če je to naše ministrstvo, saj pa nismo šli na ministrstvo za šolstvo. In če mi nimamo pravice iti na ministrstvo za kmetijstvo, kdo pa ima,"  dodaja Fašalek.

Največ nezadovoljstva med rejci vzbuja omejitev uporabe nekaterih veterinarskih sredstev. Po trenutnih predlogih bi zdravljenje bolečin in drugih stanj lahko izvajali izključno veterinarji. Rejci pa opozarjajo, da bi jih lahko ob ustreznem izobraževanju sami uporabljali določene pripravke, kot so geli in spreji proti bolečinam, ki ne zahtevajo veterinarske licence. »Injekcije so res delo veterinarjev, tega se zavedamo. A zakaj ne bi smeli uporabljati osnovnih kliničnih sredstev, če smo usposobljeni? To je bila naša glavna želja – da se nas pouči in vključi,« pojasnjuje Fašalek.