V Svizu pričakujejo, da bodo krovna pogajanja o plačni reformi sklenjena tako, da bodo sindikati z njo zadovoljni in da se bo 1. januarja 2025 nov plačni sistem v javnem sektorju lahko uveljavil. "Če pa do tega ne bi prišlo, je mogoče napovedati vročo jesen," je danes dejal glavni tajnik sindikata Branimir Štrukelj.
Odprto vprašanje tudi, kako bodo plače sistemsko usklajevali z inflacijo
Na centralnih pogajanjih je stališče Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) takšno kot stališče vseh drugih sindikatov v Konfederaciji sindikatov javnega sektorja, to pa je, da je ključno vprašanje, v kakšnem obdobju se bodo dogovorjena zvišanja plač uresničila. Sindikati bi si želeli, da se zvišajo čim prej, je Štrukelj dejal na današnji novinarski konferenci, sklicani po seji glavnega odbora Sviza.
Pri pogajanjih o spremembah zakona o sistemu plač v javnem sektorju je medtem po njegovih besedah med odprtimi vprašanji tudi, kako bodo plače sistemsko usklajevali z inflacijo.
Sviz od vladne strani pričakuje, da bo v pogajanjih o plačni reformi zaposlenim, ki jih sindikat zastopa, zagotovila ustrezen položaj. Želijo si dogovora glede reforme, a ne bodo mogli podpisati ugotovitve, da je prišlo do odprave plačnih nesorazmerij, je opozoril. "Vladi odsvetujemo, da bi nas silila v tako ugotovitev, ki smo jo v preteklosti sicer že nekajkrat imeli zapisano v tovrstnih dogovorih," je dejal.
Ustrezna odprava plačnih nesorazmerij
Pričakujejo, da bo v okviru novega plačnega sistema prišlo do ustrezne odprave plačnih nesorazmerij. Predsednik vlade Robert Golob je namreč že napovedal, da bo vlada v drugi polovici mandata več pozornosti namenila vzgoji in izobraževanju, je spomnil. Kot je dodal, se kopičijo ugotovitve, da je to področje zašlo v krizo in da s časovnim zamikom sledi temu, kar se je v zdravstvu začelo dogajati pred desetletjem.
V Svizu si po njegovem opozorilu ne želijo, da bi javno izobraževanje v Sloveniji končalo na podoben način, kot se zdaj dogaja v zdravstvu. Glede na to upajo, da Golobove napovedi pomenijo začetek razumevanja, kako pomembni so vzgoja, izobraževanje, kultura in znanost za državo. Ob tem upajo, da pomenijo tudi boljše vrednotenje teh delovnih mest.
Hkrati v Svizu pričakujejo izboljšanje položaja za plačno skupino J. Želijo, da se tudi v vzgoji, izobraževanju, kulturi in znanosti plače v skupini J uredijo tako, kot se je zgodilo v zdravstvu, kjer so se plače v skupini J izboljšale v skladu s posebnim vladnim projektom. "S pismom vlade nam je bilo zagotovljeno, da bomo v plačnih pogajanjih to nesorazmerje odpravili," je opomnil.
Ne nazadnje je za Sviz zelo pomembno, pod kakšnimi pogoji bo veljala kolektivna pogodba za javni sektor kot nujni del novega plačnega sistema. Štrukelj je nezadovoljen, ker so bili sindikati, ki so imeli največ članov in so veliko vlagali v pogajanja, do zdaj "v marginaliziranem položaju". "Če želimo realno odražati stališča članstva, ne bi smeli marginalizirati tistih, ki v pogajanja vlagajo največ. Med takšnimi je tudi Sviz," je izpostavil.
STA
