“Če bi mi avgusta kdo rekel, da bomo imeli novembra 200 intubiranih, mu tega ne bi verjel. Prisiljeno smo preiti v plan B, torej zagotoviti 290 intenzivnih covid postelj. Prišli smo do tega števila, a cena je bila visoka, previsoka. To je pomenilo ustavitev večine drugih zdravstvenih storitev, standardi so se znižali, s tem pa tudi kvaliteta. Nekajkrat se je po bolnišnicah skoraj zgodil Bergamo. To je preprečila iznajdljivost in požrtvovalnost zdravstvenega osebja,” je na današnji tiskovni konferenci pojasnil koordinator za covid bolniške postelje pri Ministrstvu za zdravje Robert Carotta.

Število hospitaliziranih stagnira

Ob tem je pojasnil, da pozabljamo, da pa že malo večja prometna nesreča lahko pomeni zlom zdravstva, nezmožnost oskrbe vseh ponesrečenih: “Stojimo na robu prepada in vsak najmanjši sunek nas lahko pahne v globino. Upamo, da se najslabše projekcije, ko bi potrebovali 320 intenzivnih postelj, ne bodo uresničile. K sreči podatki kažejo, da smo dosegli plato, ki pa bo trajal vsaj še 14 dni Število hospitaliziranih stagnira, vidimo luč na koncu tunela,” je dejal Carotta.

Nerazumljivo mi je, da se večina Slovencev niti ne zaveda resnosti in grozeče nevarnosti. Kar nekako smo sprejeli, da imamo skoraj 300 ljudi na intenzivnih covid oddelkih. Živimo normalno, se udeležujemo dogodkov …

Poudaril je tudi, da je četrti val izredno zahteven tudi zaradi bistveno mlajše populacije, ki jo delta prizadene: “Kar 80 odstotkov intenzivnih bolnikov je starih med 50 in 75 let. Od vseh bolnikov na intenzivni terapiji je več kot 80 odstotkov necepljenih. Kar nekaj 20-letnikov je potrebovalo bolnišnično zdravljenje. Covid-19 je bolezen tisočerih obrazov in lahko prizadene prav vsakega izmed nas. Ključnega pomena je predvsem cepljenje starejših od 50 let.” Obenem je poudaril, da je največji problem še vedno deficit zdravstvenega kadra, a zaenkrat pomoči italijanskih zdravnikov še ne potrebujemo, saj razmere obvladujemo, so pa ti v pripravljenosti za pomoč.

Nove različice v Sloveniji še niso odkrili

Direktorica Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano Tjaša Žohar Čretnik je pojasnila, da nove različice omikron v Sloveniji za zdaj še niso odkrili: “Različica delta tudi v zadnjih naših poročili predstavlja sto odstotni delež. Kar se tiče nove različice virusa, razvoja virusa ne moremo zagotovo napovedovati. Njegova virulenca se lahko sčasoma zvišuje oziroma znižuje. Tukaj nam ne preostane drugega, kot da počakamo na podatke iz realnega življenja in laboratorijske poskuse.”