Slovenski proračunski načrt za leto 2026 bi lahko bil v neskladju z evropskimi javnofinančnimi pravili, je ob objavi jesenskega svežnja dokumentov evropskega semestra opozorila Evropska komisija. Slovenske oblasti je pozvala, naj v okviru proračunskega postopka sprejmejo ustrezne ukrepe, da bo fiskalna politika skladna s pravili.
Ocenjeno odstopanje od srednjeročnega fiskalnega načrta
Bruselj je ocenil, da bi lahko bil osnutek proračunskega načrta Slovenije za prihodnje leto v neskladju z njenim srednjeročnim fiskalno-strukturnim načrtom za obdobje 2025–2028. V skladu s tem mora Slovenija rast očiščenih javnofinančnih izdatkov omejiti na 4,5 odstotka letno. Letos je dovoljena največ 5,6-odstotna rast, leta 2026 pa 4,4-odstotna.
Kumulativna rast izdatkov glede na leto 2023 lahko letos znaša največ 12,1 odstotka, leta 2026 pa največ 17 odstotkov.
Izdatki naj bi presegli omejitve
Po jesenski gospodarski napovedi Evropske komisije bo kumulativna rast slovenskih očiščenih javnofinančnih izdatkov prihodnje leto znašala 19 odstotkov. To pomeni odstopanje v višini 0,8 odstotne točke bruto domačega proizvoda (BDP).
Ob upoštevanju nacionalne odstopne klavzule za zvišanje obrambnih izdatkov se odstopanje zmanjša na 0,2 odstotne točke BDP, so pojasnili na komisiji.
Vpliv obvezne božičnice
Po neuradnih informacijah STA je blago odstopanje posledica uvedbe obveznega zimskega dodatka oziroma božičnice za vse zaposlene, tudi za javne uslužbence. Če ta ukrep ne bi bil uveden, Bruselj opozorila ne bi izdal.
Novi fiskalni okvir EU in metoda spremljanja
V novem okviru ekonomskega upravljanja EU je gibanje očiščenih javnofinančnih izdatkov edini kazalnik za spremljanje upoštevanja fiskalnih pravil. Ti izdatki so javnofinančni izdatki brez obresti, diskrecijskih ukrepov na strani prihodkov, porabe sredstev EU, ciklično povečanih izdatkov za nadomestila brezposelnim ter enkratnih oziroma začasnih ukrepov.
Bruselj poziva k ustreznim ukrepom
Evropska komisija je slovenske oblasti pozvala, naj v okviru nacionalnega proračunskega postopka sprejmejo ustrezne ukrepe, da bo fiskalna politika v letu 2026 skladna s srednjeročnim načrtom, ki ga je Svet EU potrdil v začetku leta. Kakšni naj bodo ti ukrepi, ni bilo pojasnjeno.
Podobna opozorila tudi drugim članicam
Pozive so prejeli tudi Hrvaška, Litva, Španija, Malta in Nizozemska. Pri slednjih dveh naj bi odstopanje preseglo 0,6 odstotne točke BDP, kar po novih pravilih EU predstavlja mejo za morebitno odprtje postopka presežnega primanjkljaja.
O morebitnem začetku postopkov za leto 2025 bo komisija odločala sp spomladi, vendar Sloveniji tak ukrep glede na neuradne informacije ne grozi.
Del rednega pregleda v okviru evropskega semestra
Proračunske načrte držav je Bruselj ocenil v sklopu jesenskega svežnja evropskega semestra, ki usklajuje gospodarske in javnofinančne politike v EU. Letošnja priporočila članicam evrskega območja (od prihodnjega leta jih bo 21) se osredotočajo na spodbujanje produktivnosti, krepitev ekonomske varnosti in ohranjanje vzdržnosti javnih financ.
Priporočila za razvoj človeškega kapitala
Prvič je komisija v okviru evropskega semestra podala priporočila vsem 27 članicam EU glede človeškega kapitala. Države poziva, naj prednost namenijo izobraževanju in pridobivanju veščin za ključne gospodarske sektorje: čisti prehod, krožno gospodarstvo, razogljičenje industrije, zdravstvo, biotehnologijo, kmetijstvo ter obrambno industrijo in vesoljske tehnologije.
